Ameriški predsednik Joe Biden obljublja maščevanje, potem ko je v napadu na množico obupanih ljudi, ki na kabulskem letališču poskušajo ubežati življenju pod talibanskim režimom, umrlo več kot 170 ljudi, med njimi tudi 13 pripadnikov ameriške vojske. Pentagon je medtem sporočil, da je moril le en samomorilski napadalec.

Kabulsko letališče, glavna izstopna točka iz Afganistana, kamor se zgrinjajo množice, ki bežijo pred novim talibanskim režimom, je bilo tarča terorističnega napada. Po tem, ko so sprva ocenjevali, da so več kot 170 ljudi, med njimi tudi 13 pripadnikov ameriške vojske, ubili dva samomorilska napadalca ter strelec pred glavno vstopno točko na kabulsko letališče Abbey, je Pentagon danes sporočil, da je šlo le za enega samomorilskega napadalca. V napadu je bilo sicer ranjenih še okoli 200 Afganistancev in 18 pripadnikov ameriških sil. Gre tako za najsmrtonosnejši dan za ameriško vojsko v zadnjem desetletju. 

“Lahko vam potrdim, da ne verjamemo, da se je pri hotelu Baron ali v njegovi bližini zgodila druga eksplozija, zato menimo, da je šlo za enega samomorilca,” je novinarjem  povedal generalmajor ameriške vojske William Hank Taylor, namestnik direktorja Štaba za regionalne operacije.

Taylor je še povedal, da so pripadniki ameriških služb, ki so bili ranjeni v včerajšnjem napadu v Kabulu, medtem pristali v ameriški letalski bazi Ramstein v Nemčiji in bili premeščeni na zdravljenje v regionalni zdravstveni center Landstuhl .

Odgovornost za napad je prevzela skrajna Islamska država, natančneje njihova lokalna veja ISIS-K, tudi ISKP oziroma Islamic State Khorasan Province, ki deluje v Afganistanu in velja za radikalnejšo od talibanov. V zadnjih letih so prevzeli odgovornost za številne napade, med drugim na bolnišnice, dekliške šole, celo na porodnišnico. Ime se nanaša na zgodovinsko regijo Horasan, ki je obsegala ozemlje današnjega Afganistana in Pakistana. Napad naj bi izvedel njihov pripadnik Abdul Rahman Al Logari. Ime nakazuje, da gre za Afganistanca. 

Danes naj bi sicer pred vzhodno vstopno točko na letališče znova odjeknili streli, poročajo lokalni mediji.  

“Ne bomo oprostili. Ne bomo pozabili.” 

“Ne bomo pozabili,” se je na napad odzval ameriški predsednik Joe Biden in obljubil, da bodo “polovili ljudi, ki stojijo za napadom”. Še naprej sicer vztraja pri roku 31. avgust, do katerega morajo ameriške sile dokončno zapustiti Afganistan po dveh desetletjih vojne. “Ne bomo prekinili misije. Nadaljevali bomo z evakuacijami.” 

Vodjo Islamske države, ki stoji za napadom, pa bodo po Bidnovih besedah našli “brez večje vojaške operacije”. Načrte za napad na Islamsko državo naj bi že pripravljali. 

Zastava je izobešena na pol droga. FOTO: AP

ZDA pripravljene na nove napade Islamske države 

Ameriški general Frank McKenzie je sicer zatrdil, da napad ne bo zaustavil evakuacij s strani ZDA. Do sedaj naj bi ZDA iz Afganistana na varno prepeljali že 105.000 ljudi, samo v četrtek zvečer okoli 5000. 

Ameriške sile v Afganistanu se medtem pripravljajo na morebitne nove napade, obstajala naj bi možnost tako raketnih napadov kot napadov z avtomobili-bombo, navaja BBC. “Menimo, da želijo nadaljevati z napadi, in pričakujemo, da se bodo ti nadaljevali delamo vse, kar je v naši moči, da smo na njih pripravljeni,” je dejal McKenzie. 

Republikanci nad Bidna

Zaradi kaosa v Afganistanu medtem še naprej vre v ameriški politiki. Vodja predstavniške manjšine, republikanec Kevin McCarthy, je dejal, da bo prišel  “dan obračuna” za predsednika, ki mu pripisujejo krivdo za dramatično poslabšanje razmer v Afganistanu. 

Čeprav se vrstijo pozivi k odstopu ali obtožbi predsednika, pa je McCarthy dejal, da se je zdaj treba osredotočiti na umik Američanov in vojakov iz regije. Predstavnik Pentagona je medtem danes še enkrat več poudaril, da je rok za umik 31. avgust. 

Varnostni svet ZN zahteva odgovornost napadalcev v Kabulu

Varnostni svet Združenih narodov je danes pozval, da je treba storilce in organizatorje napada pripeljati pred roko pravice. 

“Članice varnostnega sveta izpostavljajo potrebo, da se terja odgovornost storilcev, organizatorjev, financerjev in sponzorjev teh obsojanja vrednih dejanj terorizma in da se jih pripelje pred roko pravice,” je v skupni izjavi zapisalo 15 članic VS ZN. Vloge talibanov izjava VS ZN ne omenja.

Podčrtali so tudi pomen boja proti terorizmu v Afganistanu. “Zagotoviti je treba, da ozemlje Afganistana ne bo uporabljeno za grožnjo ali napad na katerokoli državo in da nobena afganistanska skupina ali posameznik ne bo podpiral teroristov, ki bi delovali na ozemlju katerekoli države,” so zapisali.

Članice so tudi pozvale k spoštovanju civilistov in k pospešitvi njihove varne evakuacije. Izpostavile so tudi pomen misije ZN za pomoč Afganistanu (Unama).

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa je zaradi položaja v Afganistanu za ponedeljek sklical sestanek petih stalnih članic VS ZN – ZDA, Rusije, Kitajske, Francije in Velike Britanije. Slednji dve že pripravljata resolucijo glede Afganistana.

Erdogan: Turčija preučuje ponudbo talibanov za upravljanje letališča v Kabulu

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je potrdil, da je Turčija opravila prve pogovore s talibani, in dodal, da Ankara preučuje ponudbo talibanov za upravljanje letališča v Kabulu. Pogovori s talibani so potekali na vojaškem delu letališča v Kabulu, kjer je začasno nameščeno turško veleposlaništvo, je dejal. “Opravili smo prve pogovore s talibani, ki so trajali tri ure in pol.”

Erdogan je pojasnil, da želijo talibani nadzorovati varnost na letališču, medtem ko Ankari ponujajo možnost upravljanja letališča. 

Erdogan se je odzval tudi na turške kritike zaradi pogovorov s talibani in dejal, da Ankara “nima razkošja”, da bi samo od daleč opazovala razmere v nestabilni regiji. “Brez pogovora ne morete vedeti, kakšna so njihova ali naša pričakovanja. (…) To je diplomacija,” je dejal Erdogan.

Tonin: Gre za dejanje strahopetnosti 

“Napada v Kabulu sta nedopustni dejanji strahopetnosti proti ljudem, ki iščejo boljšo prihodnost, in tistim, ki jih varujejo,” se je na družbenih omrežjih odzval slovenski obrambni minister Matej Tonin. Izrazil je sožalje svojcem žrtev. “Slovenija stoji z mednarodno skupnostjo v boju proti terorizmu.” 

Po navedbah virov, ki se v Sloveniji ukvarjajo z evakuacijo, je skupina Afganistancev, ki naj bi se evakuirala v Slovenijo, že blizu letališča v Kabulu, vendar pa se niso znašli v bližini eksplozije. Kljub trenutnemu kaosu bodo še naprej poskušali z evakuacijo in iskanjem poti za to, so za STA sporočili viri. 

Avstralski premier Scott Morrison je napad označil za “zlobni, nečloveški napad na nedolžne in pogumne”. Da napadi ne bodo prekinili britanske misije, je napovedal britanski premier Boris Johnson. “Grozljiv napad, ki je terjal življenja nedolžnih,” je obsodil tudi kanadski premier Justin Trudeau. Kanada je evakuacije iz Afganistana sicer že zaključila, premier pa obljublja namestitev 20.000 Afganistancev v prihodnjih tednih in mesecih.

Tudi Kitajska je obsodila napad in opozorila, da se Afganistan ob umiku ZDA še vedno sooča s zapletenimi in zaostrenimi varnostnimi razmerami. “Kitajska je šokirana in odločno obsoja napad,” je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Džao Lidžjan in dodal, da ministrstvo ni prejelo poročil o morebitnih žrtvah med kitajskimi državljani. Dogodek po njegovem kaže, da so varnostne razmere v Afganistanu še vedno “zapletene in zaostrene”, je sporočil.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, pa je danes dejal, da Rusija “najostreje obsoja” napad na množice, ki poskušajo pobegniti iz Afganistana, ki ga nadzorujejo talibani. “Na žalost se potrjujejo pesimistične napovedi, da utrjene teroristične skupine, zlasti skupina Islamska država, ne bodo zamudile priložnosti, da izkoristijo kaos v Afganistanu,” je novinarjem dejal Peskov.

V Afganistanu primanjkuje medicinske opreme in zdravil

V Afganistanu je medtem začelo že močno primanjkovati medicinske opreme in zdravil, so danes opozorili v Svetovni zdravstveni organizaciji. Zalog je le še za nekaj dni, pošiljanje novih zalog pa je zaradi varnostne situacije ustavljeno, je opozoril koordinator WHO za regijo Rick Brennan.

WHO poskuša s pomočjo Pakistana medicinsko opremo in zaloge dostaviti na letališče v Mazar-i-Šarifu. A prva letala naj bi tja poletela šele v začetku prihodnjega tedna.

Največja težava so stroški zavarovanja. Cene zavarovanja tovrstnega poleta v Afganistan so dosegle neverjetne višine, je opozoril Brennan.

Medtem pa se v Afganistanu že soočajo z velikim pomanjkanjem. Primanjkuje sanitetni material za oskrbo poškodovanih in tudi zdravil za kronične bolnike.

Brennan je sicer kot pozitivno izpostavil, da še vedno deluje 97 odstotkov od skupno 2200 zdravstvenih ustanov v Afganistanu, ki jih WHO oskrbuje in podpira. A klinikam se iz varnostnih razlogov ženske in otroci raje izogibajo. Prav tako v njih ne delajo več ženske. Vendar pa se strah žensk pred talibani počasi umirja, je povedal Brennan.

UNHCR ostaja v Afganistanu

Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) se ne namerava umakniti iz Afganistana, četudi se je v četrtek v Kabulu zgodil velik teroristični napad, pa je sporočil predstavnik nemške izpostave te organizacije Chris Melzer. “Gasilci tudi ne bežijo, ko gori. Nasprotno. Z več sto sodelavci ostajamo v Afganistanu,” je zatrdil.

Melzer je opozoril, da za UNHCR niso pomembni samo tisti, ki bežijo iz Afganistana, ampak tudi tisti, ki so begunci v lastni državi. “Imamo nekaj tisoč ljudi, ki so doslej že zapustili državo. A imamo 3,5 milijona ljudi, ki so na begu pred nasiljem znotraj Afganistana. To je resničen humanitarni problem,” je dejal za bavarski radio Bayern 2.

Izrazil je tudi optimizem, da bodo s talibani, ki so prevzeli oblast v Afganistanu, lahko dosegli dogovor o nadaljevanju dela. Spomnil je, da so v Afganistanu delovali tudi v 90. letih, ko so vladali talibani. “Gre za to, da smo humanitarna organizacija in želimo pomagati ljudem,” je dejal Melzer.

Biden obljublja maščevanje, ameriške sile pripravljene na nove napade
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here