Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je dejal, da se bo EU morala pogovarjati s talibani, potem ko so ti prevzeli oblast v Afganistanu. Treba se bo vključiti v dialog, da bi preprečili humanitarno in migracijsko katastrofo, je dejal. Prioriteta sicer ostaja evakuacija državljanov EU in afganistanskih sodelavcev iz države.

Izredno zasedanje zunanjih ministrov EU v BrusljuFOTO: AP

Zunanji ministri držav članic Evropske unije so danes na izrednem zasedanju razpravljali o nedavnem razvoju dogodkov in razmerah v Afganistanu, kjer se varnostni položaj po vrnitvi talibanov na oblast slabša. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell se je za sklic izrednega srečanja odločil po zadnjih dogodkih v Afganistanu in intenzivnih stikih s partnerji v minulih dneh. Namen izrednega srečanja je bil podati prvo oceno stanja in razpravljati o pristopu EU do novonastale situacije v Afganistanu.

“Morali bomo stopiti v stik z oblastmi v Kabulu. Talibani so zmagali v vojni, torej se bomo morali pogovarjati z njimi, da bi se vključili v dialog, takoj ko bo treba, da bi preprečili humanitarno in morebitno migracijsko katastrofo,” je dejal Borrell, pri čemer je opozoril, da to ne pomeni hitrega uradnega priznavanja njihove oblasti.

“Ne gre za uradno priznanje, gre za vzpostavitev stika,” je pojasnil. Afganistanske oblasti bomo obravnavali takšne, kakršne so, obenem pa bomo ostali budni v luči spoštovanja mednarodnih obveznosti in človekovih pravic. Pri tem je še posebej izpostavil položaj in pravice žensk in deklet.

Treba se bo osredotočiti tudi na to, da se prepreči “vrnitev tuje teroristične navzočnosti v Afganistan”, je še dejal Borrell v izjavi ob koncu današnje video konference zunanjih ministrov EU. 

EU je v izjavi, ki so jo objavili po sestanku, tudi pozvala k takojšnji prekinitvi vsakršnega nasilja, ponovni vzpostavitvi varnosti in reda ter zaščiti in spoštovanju civilistov, dostojanstva in lastnine v Afganistanu. V zvezi s tem EU izraža globoko zaskrbljenost glede poročil o resnih kršitvah in zlorabah človekovih pravic v državi.

Razmere so se zaostrile 20 let po začetku vojaške operacije ZDA in zaveznic v Afganistanu, je ob tem spomnil Borrell. Na začetku “te dolge zaveze je bila potreba po uničenju Al Kaide”, kasneje pa se je postopno premaknila k vzpostavitvi sodobne države, ki je sposobna zagotoviti svoboščine in temeljne pravice, zlasti za ženske in dekleta. “Danes, 20 let kasneje, lahko rečemo, da je prvi del misije uspel, drugi del pa ne,” je ob tem dejal Borrell.

Po njegovih besedah je treba zagotoviti, da nov politični položaj v Afganistanu po vrnitvi talibanov ne bo vodil do obsežnih migracijskih tokov proti Evropi. Pri tem je nujna koordinacija med članicami EU in tranzitnimi državami. “Nuditi bomo morali podporo tranzitnim in sosednjim državam Afganistana,” je dejal Borrell, ki je na virtualni novinarski konferenci sodeloval iz Madrida.

Sicer je glavna prioriteta zagotoviti varno evakuacijo državljanov EU, ki so še v Afganistanu, in Afganistancev, ki so delali za EU, če ti želijo zapustiti državo. “Ne moremo jih zapustiti in delamo vse, kar je v naši moči, da jih pripeljemo na varno v države članice EU,” je dejal.

Izrednega zasedanja se je udeležil tudi slovenski zunanji minister Anže Logar.FOTO: AP

Koliko državljanov EU je še v Afganistanu, Borrell ni znal povedati. Je pa dejal, da je tam okoli 400 Afganistancev, ki so delali za delegacijo EU, in njihovih družin. 

Da bi te ljudi spravili do letališča v Kabulu, potem “se bom moral pogovarjati s talibanskimi oblastmi”, je še pojasnil.

Pri tem se je zahvalil Španiji, ki je pripravljena vzpostaviti t.i. vozlišče (“hub”) za sprejem teh ljudi, ki bodo kasneje razdeljeni po članicah, Italiji za možnost zračnega mostu, Franciji za vojaško varnost na terenu ter številnim drugim članicam za vizume.

Današnjega izrednega sestanka zunanjih ministrov EU se je udeležil tudi zunanji minister Anže Logar. V svojem nastopu je poudaril, da mora EU izkazati solidarnost pri zaščiti in nudenju zatočišča afganistanskim državljanom, ki so pomagali pri delovanju mednarodne skupnosti v tej državi.

Izpostavil je potrebo po večjem angažmaju misije Združenih narodov v Afganistanu in zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic in vladavine prava v državi. Ob tem je tudi poudaril pomen nadaljevanja in krepitve razprave ter aktivnosti EU glede Afganistana, vključno s strateškim pogledom na prihodnje odnose in vprašanje migracij, so sporočili s stalnega predstavništva Slovenije v Bruslju.

Nemčija po prihodu talibanov na oblast ukinja razvojno pomoč Afganistanu

Nemčija po prihodu talibanov na oblast ukinja razvojno pomoč Afganistanu, je sporočil nemški razvojni minister Gerd Müller, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Nemška vlada se je v preteklosti zavezala, da bo Afganistanu letno nakazala 430 milijonov evrov, s čimer je postala ena največjih donatoric v državi. Ta denar je bil namenjen usposabljanju lokalnih policijskih sil, krepitvi pravosodnega sistema, boju proti korupciji in krepitvi pravic žensk.

Množica ljudi na letališču v KabuluFOTO: AP

“V to državo ne bomo poslali niti centa več, če bodo talibani prevzeli popoln nadzor, uvedli šeriatsko pravo in državo spremenili v kalifat,” je dejal Müller, ki je prav tako poudaril, da si Nemčija trenutno prizadeva dokončati evakuacijo svojega osebja iz Afganistana.

Nemški zunanji minister Heiko Maas je prejšnji teden dejal, da Afganistan ni zmožen delovati brez mednarodne pomoči.

Grčija noče znova postati vstopna točka v EU za migrante

Grčija ne bo dovolila migrantom iz Afganistana, da prečkajo njeno mejo, je danes zagotovil migracijski minister Notis Mitarakis. Kot je dodal, ne bodo znova postali vstopna točka za ljudi, ki želijo priti do Evropske unije.

“Nočemo, da naša država postane vstopna točka v EU za ljudi, ki želijo v Evropo,” je dejal Mitarakis.

Notranji ministri EU bodo na izrednem sestanku srečanju v sredo najverjetneje govorili tudi o novih razmerah v Afganistanu, potem ko so tam oblast prevzeli talibani. Državo zaradi tega poskušajo zapustiti tisoči Afganistancev.

Mitarakis je poudaril potrebo po skupni migracijski politiki. Njegova država pa bo še naprej strogo nadzorovala mejo s Turčijo tako na kopnem kot na morju, je dodal. “Ne želimo si ponoviti leta 2015,” je še povedal.

Pred šestimi leti se je namreč Evropa soočila z največjo migracijsko krizo, saj je iz Turčije v Grčijo prispelo več kot 850.000 migrantov, pretežno iz Sirije, Afganistana in Iraka.

Borrell: EU se bo morala pogovarjati s talibani
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here