Kaos v Afganistanu se nadaljuje, množice ljudi še vedno upajo na evakuacijo z letališča v Kabulu, ki je glavni izhod za vse tujce in Afganistance, ki iz države bežijo pred talibani. Ameriški predsednik Joe Biden zatrjuje, da bodo na varno prepeljali vse ameriške državljane, enako naj bi veljalo za tisoče domačinov, ki so sodelovali z ameriškimi silami. A prvi diplomat EU Josep Borrell opozarja, da gre za 60.000 ljudi do konca meseca, kar je “matematično nemogoče”. V Kabulu medtem oblikujejo novo afganistansko vlado.

Množice ljudi se po padcu Kabula v roke talibanov poskušajo na vsak način prebiti do letališča, ki ga nadzorujejo britanski in ameriški vojaki, ter pobegniti pred življenjem pod talibanskim režimom. Iz Kabula prihajajo pretresljivi posnetki, med drugim kako matere svoje otroke podajajo vojakom kar preko bodeče žice, saj same čez ne morejo

Na družbenih omrežjih je medtem zaokrožila fotografija ameriškega vojaka, ki v rokah drži dojenčka in ga poskuša pomiriti. Fotografija je bila posneta na letališču v Kabulu. 

Ameriški vojak pestuje dojenčka na letališču v Kabulu. FOTO: AP

Pred vstopnimi točkami na letališče sicer po poročanju tujih medijev prihaja do prerivanj in napetih situacij. Ameriška vojska odloča, kdaj in kako se odpirajo vstopne točke. Po zvočnikih naj bi na severni strani letališča sporočili, da bodo vrata zaprta dva dni.

Ameriška ambasada je danes izdala varnostno opozorilo, ameriškim državljanom pa sedaj svetujejo, naj se izogibajo letališča v Kabulu zaradi “potencialnih varnostnih groženj pred vstopnimi točkami” na letališče. 

Mednarodna novinarska organizacija Novinarji brez meja (RSF) je ZDA pozvala, naj pripravi načrt za evakuacijo ogroženih afganistanskih novinarjev in zagovornikov človekovih pravic iz Afganistana. Da bi omogočili njihovo evakuacijo, RSF obenem poziva k preložitvi umika ameriških enot iz Afganistana, ki je predviden do 31. avgusta.

Biden: ZDA do sedaj evakuirale 13.000 ljudi 

Ameriška vojska se bo s 31. avgustom dokončno umaknila iz Afganistana po 20. letih ‘večne vojne’. Trenutno tam ostaja okoli 6000 vojakov, ki pomagajo pri evakuaciji. 

Ameriški predsednik Joe Biden je v petkovem nagovoru priznal, da množična evakuacija iz Afganistana ni brez tveganj, medtem ko se kaos na letališču v Kabulu nadaljuje. ZDA so do sedaj uspešno rešile 13.000 ljudi v eni “največjih in najtežjih” evakuacij do sedaj, je še poudaril.  “Vsakega Američana, ki se želi vrniti domov, bomo pripeljali domov,” je dejal. 

Enako naj bi po njegovih besedah veljalo tudi za okoli 60.000 Afganistancev, ki so pomagali ameriški vojski v času 20-letne vojne, sedaj pa jim grozi maščevanje talibanov. A evakuacija ameriških državljanov je prioriteta, je na vprašanje novinarjev odgovoril predsednik ZDA. “Evakuacija je nevarna. Predstavlja tveganje za naše oborožene sile, poteka v težkih okoliščinah.” 

“Ne morem obljubiti, kakšen bo končni izid, niti da ne bo izgube življenj. A kot vrhovni poveljnik obljubljam, da bom mobiliziral vse vire, ki so potrebni in na razpolago,” njegove besede navaja BBC. 

Biden prav tako trdi, da ameriškim vojakom ne bo treba v Kabul, da bi rešili tam ujete Američane, saj naj bi talibani dovolili prost prehod vsem, ki imajo ameriški potni list. A realnost v Afganistanu je nekoliko drugačna – iz Kabula prihajajo številna poročila, da se prebivalci, vključno z ameriškimi državljani, le s težavo prebijajo do letališča. Celo ameriški obrambni minister Lloyd Austin je po poročanju Politica v petek priznal, da so talibani pretepali Američane, ki so poskušali zapustiti Afganistan. 

Bidnova administracija pa se medtem sooča s številnimi kritikami, kako je mogoče, da so talibani tako hitro (in skorajda brez odpora) zavzemali mesto za mestom, ter ali so ameriške obveščevalne službe res povsem napačno ocenile situacijo v Afganistanu. Biden je sicer včeraj zavrnil namige o morebitnih napakah obveščevalnih služb – te naj bi se namreč strinjale, da je tako hiter vzpon talibanov na oblast “zelo malo verjeten”, še navaja BBC. 

Borrell: Nemogoče je do konca meseca evakuirati 60.000 ljudi

Nemogoče je, da bi ZDA in zavezniki do 31. avgusta evakuirale na deset tisoče sodelavcev iz Afganistana in njihovih družin, pa je v telefonskem pogovoru za agencijo AFP opozoril visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borell. “Kolikor mi je znano, Američani niso potrdili, da bodo ostali po 31. avgustu, lahko pa si še premislijo. Od zdaj pa do konca meseca hočejo evakuirati 60.000 ljudi. To je matematično nemogoče,” je dejal. 

Evropska prizadevanja pri evakuacijah po njegovih besedah otežuje dostop do letališča v Kabulu, zato je Bruselj ZDA že zaprosil za več fleksibilnosti. 

Soustanovitelj talibanov v Kabulu na pogovorih o oblikovanju vlade

Soustanovitelj talibanov in eden njihovih najvišjih predstavnikov mula Abdul Gani Baradar je danes prispel v Kabul na pogovore o vzpostavitvi nove afganistanske vlade. Baradar se bo v Kabulu “srečal s talibanskimi voditelji in predstavniki drugih političnih sil za vzpostavitev vključujoče vlade”.  

V torek, dva dni po vrnitvi talibanov na oblast v Afganistanu, se je sicer vrnil iz Katarja, kjer je vodil politični urad njihovega gibanja. Pristal je v Kandaharju na jugu Afganistana.

Baradar je bil eden najbolj zaupanja vrednih sodelavcev ustanovitelja in prvega vodje talibanov mule Omarja. Najprej se je boril proti sovjetskim četam med invazijo države na Afganistan, kasneje pa je bil eden najpomembnejših poveljnikov talibanov. Po invaziji ZDA leta 2001 in propadu talibanske vlade se je Baradar boril proti silam zahodne koalicije. Leta 2010 so ga pakistanske in ameriške posebne službe ujele na jugu Pakistana.

Leta 2018 je bil izpuščen iz zapora. Posebni odposlanec ZDA za Afganistan Zalmay Khalilizad je kasneje povedal, da so njegovo izpustitev zahtevale ZDA. Februarja 2020 sta potem v Dohi podpisala omenjeni sporazum za končanje ameriške vojaške prisotnosti v Afganistanu. Pogovarjal se je s takratnim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in se večkrat srečal z nekdanjim državnim sekretarjem ZDA Mikom Pompeom. V skladu s sporazumom so se morali Američani umakniti iz Afganistana, talibani pa opustiti teroristične dejavnosti in začeti pogajanja z vlado v Kabulu.

V Kabulu se mudi tudi Kalil Hakani, ki ga iščejo ZDA, za njegovo izročitev pa so pripravljene plačati pet milijonov dolarjev. Stric namestnika vodje talibanov Siradžusdina Hakanija je v petek vodil molitev v eni od mošej v Kabulu, piše britanski BBC.

Še en vidnejši član mreže Hakani Anas Hakani naj bi bil prav tako že v Kabulu, kjer se je srečal z nekdanjim predsednikom Hamidom Karzajem in vodjo visokega sveta za spravo Abdulahom Abdulahom. Mreža Hakani je ena najmočnejših in najbolj zastrašujočih skrajnih skupin, s katero so v zadnjih letih povezali večino nasilnih napadov proti afganistanskim silam in zahodnim zaveznikom. Po pričakovanjih bodo igrali pomembno vlogo v novem režimu.

Zaupno poročilo Združenih narodov je pred dnevi razkrilo, da so talibani oblikovali seznam sodelavcev ZDA in Nata in da jih že iščejo, čeprav so sprva obljubljali amnestijo za vse. Tudi s terena prihaja vse več poročil o iskanju nasprotnikov talibanov, prav tako o zatiranju žensk.

Amnesty International o mučenju in pobojih s strani talibanov 

Talibani so sicer v zadnjem tednu obljubljali, da je maščevanja in nasilja konec – a iz države že prihajajo informacije o mučenju in pobojih etnične manjšine Hazarov ob zavzetju vasice pretekli mesec. V začetku julija naj bi v vasici ubili 9 ljudi, pravijo pri Amnesty International. Brutalnost pobojev pa, po besedah vodje te organizacije Agnes Callamard, obuja spomine “na talibansko preteklost in je grozljiv pokazatelj, kaj lahko talibanska vladavina prinese”. Pobojev bi lahko bilo še veliko več, še opozarjajo. 

Prav tako naj bi talibani sedaj hodili od vrat do vrat ter iskali ljudi, ki so sodelovali z afganistansko vlado ali tujimi silami, navaja Guardian. 

Afganistanci so pokončni, pošteni ljudje, a vojna ima v tej skoraj 40-milijonski državi že državljansko pravico. Prihodnost tistih, ki so 20 let upali in sodelovali s koalicijskimi silami, da bi vendarle že zaživeli človeka vredno življenje, je zdaj strašljivo mračna. Zakaj je bila morala afganistanske vojske tako nizka, da se 300.000 mož ni uspelo ali hotelo postaviti po robu 60.000 talibanom? Kje se je zalomilo, kdo je odgovoren in kaj so tam počeli Slovenci in Slovenke? Pričanja iz prve roke v nedeljo v 24UR Fokus.

Grčija na meji s Turčijo postavila ograjo 

Padec Afganistana je sprožil tudi zaskrbljenost pred morebitnim novih migrantskim valom v Evropo. Grčija je tako po poročanju BBC na meji s Turčijo že postavila 40-kilometrsko ograjo. “Ne moremo pasivno čakati. Naša meja bo ostala nedotaknjena,” je dejal grški minister Michalis Chrisochoidis. Turčija sicer poziva evropske države, naj prevzamejo odgovornost za afganistanske prebežnike. V telefonskem pogovoru z grškim premierjem je turški predsednik Erdogan dejal, da bo porast prebežnikov iz te države predstavljal “velik izziv za vse. Nov val migrantov je neizogiben, če ne sprejmemo potrebnih ukrepov v Afganistanu in Iranu.” 

Borrell: Nemogoče je, da bi do 31. avgusta evakuirali vse afganistanske sodelavce
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here