Kljub temu, da je treba preverjati izpolnjevanje pogoja PCT, nositi maske, imeti razdaljo med mizami, prehod meja pa je otežen, opravljanje gostinske in trgovske dejavnosti ni onemogočeno ali omejeno, ocenjujejo na ministrstvih za delo in gospodarstvo. Zato delodajalcem pravica do subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ne pripada. V omenjenih dejavnostih se s tem ne strinjajo – vsekakor gre za omejevanje panoge, pravijo.

Junija je bilo v ukrep krajšega delovnega časa vključenih le še 535 zaposlenih. Februarja jih je bilo skoraj 20.000.FOTO: Dreamstime

Predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) in Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) so na današnjem sestanku s predstavniki ministrstev izpostavili koriščenje ukrepa subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Menijo, da so vse zgoraj naštete stvari med upravičenimi razlogi za odrejanje skrajšanega delovnega časa zaposlenih v tej panogi.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Cveto Uršič je medtem poudaril, da je bil z interventnim zakonom za gospodarstvo in turizem ukrep povračila nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas prenovljen. Po novem pravica do delnega povračila nadomestila plače po zakonu pripada delodajalcu, ki najmanj 10 odstotkov zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela in ki mu je s predpisom vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti.

“Na območju celotne Slovenije so trenutno sproščene vse dejavnosti ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom. Odloki samo v nekaterih primerih določajo posamezne omejitve, sicer pa določajo pogoje, pod katerimi je dovoljeno opravljanje dejavnosti,” pojasnujejo na ministrstvu za delo. Tako “ni mogoče šteti, da je opravljanje gospodarske dejavnosti kot take onemogočeno ali omejeno” v smislu izpolnjevanja pogoja v zakonu, “če so določeni zgolj pogoji, pod katerimi se lahko gospodarska dejavnost opravlja in ti izhajajo zgolj iz varnostnih (preventivnih) razlogov zaradi preprečevanja širjenja okužb”.

Ministrstvo za delo ob tem meni, da zahteva po izpolnjevanju pogoja PCT (npr. za vstop v gostinski lokal, kinematografe, organizirane dogodke in podobno) ter pogoji, ki veljajo za prehod državnih mej, ne štejejo za omejitev opravljanja gospodarske dejavnosti v smislu izpolnjevanja pogoja iz zakona. Za izpolnjevanje tega kriterija mora biti po mnenju ministrstva s predpisom vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti kot take.

Gostinci: Pogoji zelo omejujejo poslovanje v gostinstvu

“Popolnoma logično je, da že sama razdalja med mizami povzroča manjšo kapaciteto na terasah. Ko pa upoštevamo še preverjanje pogoja PCT v notranjosti gostinskih lokalov, je jasno, da imamo krog potencialnih gostov zelo omejen, saj je prebolelih ali precepljenih nekaj več kot 50 odstotkov,” pa odgovarja predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS-ju Blaž Cvar. Gostje se zgolj za obisk gostinskega lokala po njegovih besedah ne bodo testirali.  “Mislim, da je vsakomur jasno, da že samo ta dva pogoja zelo omejujeta poslovanje v gostinstvu. In na razlago, da je to pravzaprav spodbuda, nikakor ne moremo pristati,” je bil jasen.

Če pa bi spet prišlo celo do ponovnega zapiranja, bodo potrebni ukrepi pomoči: “Ti pa bodo morali biti smiselni in učinkoviti, ne pa tako kot v tem trenutku, ko je ukrep skrajšanega delovnega časa, ki je bil namenjen ravno gostinstvu in turizmu, panogi popolnoma nedosegljiv,” je dejal.

V ukrep krajšega delovnega časa je bilo največ oseb vključenih februarja letos, in sicer 19.678 zaposlenih. V naslednjih mesecih se je število vključitev zmanjševalo, v juniju je bilo tako vključenih le še 535 zaposlenih.

Brez subvencioniranja krajšega delovnega časa. Država pravi, da so dejavnosti sproščene
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here