Nov razpon kazni, od 40 do 400 evrov in pet kazenskih točk, velja tudi na avtocestah, kjer pa reševalci in gasilci opozarjajo na še eno težavo, ki je nova prometna zakonodaja ne ureja. To je vzpostavljanje reševalnega pasu ob prometni nesreči. Kdo se v glavnem ne razvrsti pravilno, bi lahko našli kak skupni imenovalec, so to Slovenci ali predvsem tujci? Povprašali smo Anžeta Albrehta z zavoda Reševalni pas.

Pobuda za reševalni pas je nastala, ker se reševalci z avtom niso mogli prebiti do ponesrečenca. “Na terenu smo doživeli že vse in še več. Od sledenja reševalnemu vozilu do zaparkiranega reševalnega vozila in seveda intervencijskih poti. Le prejšnji teden smo lahko videli, kako so domžalski gasilci morali teči na kraj nesreče,” je naštel Anže Albreht z zavoda Reševalni pas.

Pa so tisti, ki se ne razvrstijo pravilno predvsem Slovenci ali tujci? “Ni skupnega imenovalca,” na vprašanje odgovarja Albreht, ki pravi, da reševalni pas včasih uničijo Slovenci, spet drugič pa tujci. “Najslabše je, če se prvih 50 voznikov pravočasno ne razvrsti pravilno, saj nato za njimi nastane zmeda,” pravi.

Ustvarjanje reševalnega pasu pa ni pomembno le za avtoceste, temveč življenja rešuje tudi v središču mest, kjer ob nesreči pogosto nastane gneča. “V primeru Dunajske in Celovške ceste, kjer ima vsaka smer dva pasova, pa se vozniki ne smejo razvrstiti na levo in desno stran vozišča. Tam morajo vozniki, če se le da, za reševalno vozilo pustiti prost levi pas,” pravi, a ob tem poudarja, da naj vozniki v primerih, ko je levi pas bolj zaseden kot desni, pustijo prosto pot tam, kjer je že odprta: “Tu velja pravilo: POPO – pusti odprto pot odprto.”

Dodaja, da se pa sicer res držimo načela, da se, če je to le mogoče, umikamo na desno.

Italija ena redkih držav, v kateri reševalni pas ne poteka po sredini

Pravilo razvrščanja sicer velja po vsej naši okolici, vse sosednje države ga poznajo, razen Italije: “Italija še vedno vztraja pri tem, da je intervencijska pot na avtocestah pri njih po odstavnem pasu. Tam sicer prihaja do zmede, vendar pa nas rešuje tudi to, da celotna ostala širša okolica vztraja pri tem sredinskem reševalnem pasu.” To velja od Belgije do Srbije, Ukrajine, Madžarske in tudi v Španiji, pravi.

Reševalni pasFOTO: Kanal A

Zavod Reševalni pas je vse od začetka zagovarjal, da je treba ljudem najprej ponuditi možnost, da se s pravili seznanijo. “Po sedmih oz. osmih letih intenzivnega dela pa je res že čas, da bi tudi policisti napisali več kazni,” pravi Albreht, ki se mu sicer višina teh kazni niti ne zdi tako zelo pomembna. “Vemo pa, da so policisti lani na celotnem avtocestnem križu napisali le sedem plačilnih nalogov za nevzpostavljanje reševalnega pasu.”

Na nadvozih so včasih viseli transparenti, ki so obveščali o vzpostavljanju reševalnega pasu, nato pa jih je DARS umaknil in nadomestil z drugo preventivno akcijo o varnostni razdalji, ki je po mnenju Albrehta zagotovo prav tako pomembna tema. Poudarja, da jim je bilo tudi obljubljeno, da se bodo transparenti vrnili: “Sploh v poletnih mesecih bi bili smiselni kot opomnik tudi za tujce, da to pravilo velja tudi pri nas. Pogosto naletimo namreč na primer na Avstrijce, ki v svoji državi idealno vzpostavijo reševalni pas, pri na to pozabijo.”

‘Če se prvih nekaj voznikov ne razvrsti pravilno, nastane zmeda’
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here