Terme Čatež so bile v času prve vlade Janeza Janše eno tistih podjetij, po katerih so prste stegovali tajkuni – gospodarstveniki, ki naj bi do premoženja prišli preko nepreglednih spornih poslov, zavezništva s politiko pa naj bi jim ob tem prinesla še politični vpliv. Tipičen primer takšnega spornega prepletanja naj bi bila prav dogovarjanja tajkuna Bojana Petana, ki si je podjetje najbolj goreče želel in tedanjega gospodarskega ministra Andreja Vizjaka, ki ministruje tudi v tokratni vladi. Vprašanja o njegovi vlogi v lastninjenju Term Čatež so se pojavljala že leta 2007. A takrat je minister očitke – tako kot danes – zanikal. Toda zgodba z veliko preobrati naj bi bila precej drugačna od predstave, ki jo je videla javnost.

Tajkun Petan, ki je dolgo gradil zapleten gospodarski klopčič, se je kasneje znašel v velikih škripcih. FOTO: Shutterstock

Leta 2007, ko se je odvijal danes razvpit pogovor med takratnim ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom in prvim možem DZS Bojanom Petanom, je družba Terme Čatež v prvih šestih mesecih ustvarila 12,9 milijona evrov prihodkov iz poslovanja, kar je bila 8,8-odstotna rast v primerjavi z letom prej. Napovedi za prihodnost so bile obetavne. 

Že takrat je bilo sicer jasno, da sta se v lastniški strukturi Term Čatež oblikovala dva tabora – tabor okoli Petana in DZS ter tabor podjetij pod vplivom države. Se je pa pred skupščino sredi leta vnela bitka za prevlado, dogajanje je bilo odmevno in burno. Odvisna družba term Delikatesa je prodala 1,15 odstotka delnic družbi M.B. Satler. Hčerinska družba Turistično podjetje Portorož (TPP) je M.B. Satlerju že prodala 7,12 odstotka delnic, vendar pa sta posredniška hiša Perspektiva in uprava term takrat preknjižbo preprečili, TPP pa je na ljubljansko okrožno državno tožilstvo vložila kazensko ovadbo zoper družbo Perspektiva in člane njene uprave na čelu z Darijem Južno.

Uprava Term Čatež je takrat po poročanju STA le skopo sporočila, da je uprava sprožila vse ustrezne formalno pravne postopke zaradi suma zlorabe pooblastil in položaja direktorja družbe TPP Tomaža Mencingerja, vse aktivnosti pa da so usmerjene v zaščito premoženja delniške družbe oziroma vseh delničarjev

Takratni minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je, kot so takrat poročale Finance, dogajanje označil za kriminal. 

Factor banka je medtem svoj delež v Termah Čatež prodala Erste Bank, ki je postala lastnica 62.618 delnic oz. 10,47-odstotnega deleža. To pa je občutno oslabilo vlogo države v družbi. 

Omenjen delež Term Čatež je namreč igral pomembno vlogo pri tem, ali bo država, ki je imela prek Kapitalske družbe (Kad) v Termah Čatež nekaj manj kot 20-odstotni lastniški delež, zgolj nek po velikosti pomemben, pri odločanju pa nepomemben lastnik, ali pa bo imela pomembno vlogo tudi pri odločanju. Prav tako je Vizjak trdil, da je imela Nova Ljubljanska banka (NLB) za 10,5-odstotni delež sklenjeno opcijsko pogodbo, kar so v NLB zanikali. 

Po vroči julijski skupščini je nato uprava Ljubljanske borze zaradi zagotovitve enakomerne obveščenosti in varstva interesov vlagateljev sprejela odločbo, da se začasno zaustavi trgovanje z delnicami družbe Terme Čatež. Dan kasneje je bilo trgovanje sproščeno, ozračje pa še naprej vroče. 

Družba DZS je tretjega avgusta 2007 upravi Term Čatež poslala zahtevo za takojšen sklic izredne skupščine, kjer bi delničarji odločali o umiku 100.894 lastnih delnic Term Čatež, ki so bili v lasti hčerinskih družb Term Marine Portorož in TPP, saj da Terme Čatež dela teh lastnih delnic, ki presega 10-odstotni delež osnovnega kapitala Term, niso odsvojile v zakonsko predpisanem roku treh let od pridobitve teh lastnih delnic, zato jih morajo skladno z zakonom o gospodarskih družbah umakniti, so pri DZS navedli v obrazložitvi.

Potem se je v zgodbo vpletla družba List in njen prvi mož Franc Gajšek, ki je objavila namero za odkup vseh delnic Term Čatež, razvpita prodaja delnic Term Čatež pa je Mencignerju odnesla direktorska stolčka Delikatese in TPP. 

Sredi avgusta je nato okrožno sodišče v Krškem po DZS, Termam Čatež izdalo začasno odredbo, s katero je odločilo, da se jim za dva meseca prepoveduje kakršnokoli razpolaganje z omenjenimi 100.894 delnicami. Prav tako pa je DZS na sodišču vložila tožbo na ničnost in izpodbijanje vseh sklepov julijske skupščine, sicer jih je najbolj motila izvolitev nadzornega sveta, saj je DZS kot največja posamezna lastnica ostala brez predstavnika v nadzornem svetu.

Cvikl nad Vizjaka

Dogajanje v Termah Čatež je vse bolj razgrevalo tudi politično prizorišče. Takratni poslanec SD Milan Cvikl je takrat na Vizjaka naslovil poslansko vprašanje. Spraševal ga je o njegovi vlogi pri poletnih skupščinah slovenskih kapitalskih družb – še posebej, ali je pri poseganju v Terme Čatež ostal v okviru svojih pristojnosti in pooblastil.

Cvikl je takrat opozarjal, da se pri skupščinah vse bolj uveljavlja argument moči. “Zakaj so varnostniki najpomembnejše osebe na skupščinah in zakaj ni več pomemben argument lastnikov?” se je vprašal, je takrat poročala STA.

To, da se je v dogajanje okoli lastniškega preoblikovanja neposredno vpletla politična oblast, pomeni konec svobodne gospodarske pobude in tudi pravne države, je takrat poudarjal Cvikl in se obregnil tudi ob Vizjakove besedne napade na bančnike. Z vsem tem naj bi Vizjak neposredno vplival na lastninsko preoblikovanje ter organe upravljanja in nadzora. Cvikl je bil sicer tudi prepričan, da Terme Čatež niso edino podjetje, kjer se dogajajo nepravilnosti, po njegovem je bilo politično diktiranje in vtikanje v opravljanje poslovnih in nadzornih funkcij moč videti tudi v primerih Jelovice, Esotecha in Elana.

Vizjak je vse očitke zavrnil kot neutemeljene in neresnične.  Iz Urada vlade za komuniciranje so takrat sporočili, da je kot minister pristojen za vsa področja, ki jih pokriva Ministrstvo za gospodarstvo – in tja na načelni ravni sodi tudi poslovanje gospodarskih družb in zagotavljanje pogojev za njihovo nemoteno poslovanje. “Zato sem na nek način tudi upošteval okoliščine, ki so bile v tem primeru še posebej izpostavljene, češ da so nekateri direktorji hčerinskih družb prekoračili svoja pooblastila in da so s tem posredno oškodovali tudi državno premoženje,” je poudaril.

Svojih pooblastil pa da ni presegel, je poudarjal: “Menim, da sem se dolžan odzvati, če pridejo do mene podatki o očitnih nezakonitostih ravnanj posameznih odgovornih oseb družb.” 

Delničarji Term Čatež nato na skupščini niso izglasovali sklepa o umiku 100.894 lastnih delnic, sodišče pa razveljavilo začasno uredbo, s katero je 13. avgusta družbi prepovedalo razpolaganje z njimi.

DZS je šla v nov napad. Zaradi suma zlorabe položaja oziroma pravic je vložila kazensko ovadbo zoper predsednika uprave Term Čatež Mladena Kučiša. Takrat so zapisali, da želijo s tem zaščititi svojo naložbo in preprečiti nezakonita ravnanja predsednika uprave.

“Kad in Triglav sta delovala usklajeno in s tem znova v nasprotju z zakonom. Moja dolžnost skrbnega gospodarja je tudi kazensko ovaditi predsednika uprave naše največje naložbe, za katerega sumim, da je zagrešil kazniva dejanja in s tem škodoval ne le vsem delničarjem, temveč tudi Termam Čatež,” je takrat v sporočilu zapisal Petan. 

Minister Vizjak je javno rohnel nad Petanom in pristojnimi, ki ga ne ustavijo. Zasebno naj bi mu pomagal. FOTO: Luka Kotnik

Ko DZS želi Kadov delež

Novembra je nato DZS dala karte na mizo in državnemu Kadu poslala zavezujočo ponudbo za odkup 118.262 delnic oziroma 19,77-odstotnega deleža družbe Terme Čatež. DZS je za delnico ponujala 350 evrov. 

“Ker našo naložbo v Termah Čatež obravnavamo kot strateško, smo se odločili, da Kadu pošljemo ponudbo za odkup njihovih delnic. Ponudili smo ceno, za katero menimo, da odraža potencial, ki ga nosijo Terme Čatež, vendar pa bo lahko uresničen le ob nekoliko aktivnejši razvojni politiki uprave,” so takrat v sporočilu za javnost povzeli Petana.

V Kadu so v prvem odzivu dejali, da v zvezi z naložbo v Termah Čatež prodajne aktivnosti z javnim zbiranjem ponudb ne potekajo, da pa so prejeli ponudbo. A konec meseca je Kad prosil za podaljšanje roka veljavnosti ponudbe, ker dokončna odločitev o prodajnih aktivnostih še ni bila sprejeta.

Novo leto nato miru ni prineslo. Družba Rent A, katere ustanovitelj je bil TPP, je sporočila, da je 23. januarja odsvojila 71.240 navadnih imenskih delnic Term Čatež, kar predstavlja 11,91 odstotka vseh glasovalnih delnic izdajatelja in da nima več nobene delnice čateške družbe. Družba Towra pa je sporočila, da je pridobila omenjeni delež. Družba Towra, ki naj bi bila povezana z družbo Medvešek – Pušnik, je bila tudi skoraj petodstotna lastnica Pivovarne Laško, saj je konec decembra 2007 od družbe CPM kupila 4,86-odstotka Laškega.

Družba CPM je bila v lasti Janeza Škobrneta, ki je bil nekdanji predsednik nadzornega sveta Centra naložbe, bil pa naj bi blizu predsednika uprave Laškega Boška Šrota. Center naložbe je bil večinski lastnik družbe holding Infond, ki je bil takrat največji lastnik Pivovarne Laško, 24,98-odstotni lastnik Mercatorja in večinski lastnik časopisno-založniške družbe Večer, pred tem pa je bila družba lastnica 10,77-odstotna lastnica Term Čatež. Ta delež je mariborsko podjetje Center naložbe prodalo prav družbi Rent A.

Po tem poslu je bila največja lastnica Term Čatež z 20,01-odstotnim deležem DZS, Kapitalska družba je imela 19,78-odstotni delež, družba Towra pa je bila z 11,9-odstotki tretji največji lastnik. Sledili so Marina Portorož (9,76 odstotka), TPP (7,11 odstotka), Hrvatska poštanska banka (4,98 odstotka), M.B. Satler (3,37 odstotka) in vzajemni skladi Triglav Steber 1 (3,32 odstotka).

Konec januarja so se nato stvari začele obračati v prid DZS. Delničarji so na skupščini podprli vse predloge DZS. Prav tako je Kučiš Petana imenoval za prokurista družbe. V nadzorni svet je skupščina imenovala Roberta Krajnika (prav tako iz DZS), Johannesa Attemsa, Tomaža Pogorelca, Vladimirja Smolca, Mitjo Gruma in Ado De Costo Petan. Kapitalska družba je za vse sklepe napovedala vložitev izpodbojne tožbe, Petan pa objavo nove prevzemne ponudbe.

Maja je nato prišlo do menjave na vrhu. Nadzorni svet je sprejel odstopno izjavo generalnega direktorja Kučiša in na mesto prvega moža Term za pet let imenoval – Petana. 

Kopičenje bogastva in moči ter nove kritike Vizjaka

Zganila sta se ATVP in varuh konkurence, ki sta napovedala pohod nad koncentraciji v Laškem in Čatežu, zaradi česar je prvima možema Pivovarne Laško in DZS, Bošku Šrotu in Bojanu Petanu, zaradi nepriglasitve koncentracije v Pivovarni Laško oz. Termah Čatež grozil odvzem glasovalnih pravic. 

DZS je imel takrat uradno v lasti 24 odstotkov Term Čatež, skupaj z družbami iz njegovega kroga pa kar več kot polovico kapitala. Prav minister Vizjak je bil tisti, ki je ATVP pozval, naj primer Term Čatež dodobra prouči

“Prepričan sem, da DZS oziroma Bojan Petan preko DZS kot tudi povezanih oseb obvladuje podjetje Terme Čatež, čeprav ne priznava, da gre za usklajeno delovanje,” je poudaril Vizjak. Več kot očitno je, da deluje usklajeno, saj ima kontrolo v nadzornem svetu in ustrezno podporo, da je bil imenovan za direktorja, je dodal po poročanju STA. Minister je tudi izrazil pričakovanje, da bo Petan “objavil prevzemno ponudbo in s tem vsem malim delničarjem omogočil izstop po ceni, po kateri je tudi sam v preteklosti odkupoval deleže”. Po Vizjakovih besedah je “še posebej znan 10-odstotni delež, ki ga je prevzel od skupine blizu Boška Šrota”.

“Mislim, da za kazni še ni prepozno; ne v primeru Pivovarne Laško, Term Čatež in Istrabenza,” pa je Vizjak dejal za Finance, ko je ocenjeval, da za kaznovanje tajkunov še ni prepozno. 

Družbi Delo prodaja in DZS sta nato objavili prevzemno ponudbo za Terme Čatež, uprava Term Čatež pa je ocenila, da morebiten prevzem ni v neskladju s cilji družbe in da bi celo pospešil uresničevanje interesov in že postavljene strategije term ter pripomogel k še boljšim poslovnim rezultatom.

Kad nato ponudbe ni sprejel, a sta Delo Prodaja in DZS v okviru svoje ponudbe uspeli pridobiti dodatnih 29,93 odstotka delnic, kar pomeni, da sta postali več kot polovična lastnika.

Urad za varstvo konkurence je nato v začetku 2009 odločil, da je koncentracija družb Delo Prodaja, DZS in Terme Čatež skladna s pravili konkurence.

Bojan Petan se je zaradi poslov znašel tudi pod drobnogledom preiskovalcev. FOTO: Bobo

Težave

A se zgodba s Petanovim prevzemom ni končala. Da so Petanovi posli sumljivi, se je dolgo šušljalo, vse skupaj je leta kasneje prišlo do kriminalistov.

Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Majhenič je po poročanju Dela leta 2014 takole pojasnil nezakonite poslovne poteze. “Glavni osumljenec je s pomočjo preostalih osumljenih fizičnih in pravnih oseb od leta 2007 iz podrejenih družb prenašal sredstva, in sicer z zlorabo vodstvenih, nadzornih in skupščinskih organov ter načrtnim prevrednotenjem oziroma podvrednotenjem sredstev, nepremičnin, delnic, obveznic. Tako so obvladujoči družbi, ki je lastniško in upravljavsko v rokah glavnega osumljenca (posredno prek drugih fizičnih in pravnih oseb), pridobili denarna sredstva, premično in nepremično premoženje podrejene skupine, in sicer prek pobotov, menjav, pripojitev vrednostnih papirjev in nepremičnin v vrednosti, ki bistveno odstopa od realne, in so bila na eni strani okoriščanja, na drugi oškodovanja namensko storjena.”

Manevri naj bi prinesli 24,5 milijona evrov, so takrat ocenjevali,  celotna škoda pa naj bi bila kar 53,9 milijona evrov. Prav tako se je Petanov gospodarski klobčič znašel v poslovnih težavah. 

Letos februarja se je na okrožnem sodišču v Kopru s predobravnavnim narokom začelo sojenje v primeru domnevnega izčrpavanja Term Čatež oziroma podjetij iz kroga DZS. Eno od največjih turističnih družb v državi naj bi me drugim lastninil kar z njegovim denarjem. Pred sodnico je stopil tudi Petan, ki očitanega kaznivega dejanja ni priznal.

Šov, resnica, Zavrl in Janša

Zapisano je kronologija, kot jo je lahko spremljala javnost. A če je bil leta 2008, ko je Petan slavil v bitki za Terme Čatež, marsikdo prepričan, da je zmagal tudi v vojni z Vizjakom, ki naj bi želel, da Terme prevzame Darij Južna, je vse bolj jasno, da je bilo marsikaj zgolj predstava za javnost, v kateri so vsi ohranili svoj obraz za svojo lastno javnost – prav tako pa zadovoljili svoje politične in finančne interese. 

Leta 2013 je Mladina namignila, da sta Petan in SDS morda sklenila tihi dogovor. O tem so sklepali na podlagi ugotovitve preiskovalcev, da je DZS leta 2007 prek podjetja Falcone v lasti Francija Zavrla od Rajka Janše, torej brata premierja Janše, za zelo malo vredno podjetje Promart Design odštela 1,15 milijona evrov.

Aprila 2009 je DZS pod vodstvom Petana kupila Promart Design, a le njegove ostanke, saj je Rajko Janša vse prenesel na svoje novo podjetje Atacama. Potem se je po poročanju medija poslovni nesmisel leta 2012 – ko je bil Janša spet na oblasti – ponovil. DZS je s pomočjo Zavrla tokrat kupila lupino  podjetja Atacama – za novih 1,12 milijona evrov v času, ko je DZS že globoko tonila v dolgove. DZS naj bi tako Rajku Janši plačala 2,3 milijona evrov. 

Glavno vprašanje seveda ostaja – zakaj bi nekdanji veljak LDS sklepal zavezništva s politično konkurenco? Pri Mladini so sklepali, da so si v času izplačila kupnine Rajku Janši v DZS prizadevali za nadzor nad najpomembnejšim podjetjem v skupini, nad Termami Čatež.

Gospodarska kriminalka o tem, kako ohraniti obraz pred svojim občinstvom in hkrati zadovoljiti interese
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here