Medtem ko so se zavezniške sile trudile evakuirati na tisoče beguncev iz Kabula, naj bi hrvaška policija domnevno okradla in v Bosno nezakonito vrnila več deset Afganistancev, ki so svojo državo zapustili zaradi strahu pred talibansko represijo.

Britanski časnik The Guardian je zbral pričevanja afganistanskih prosilcev za azil in pridobil ekskluzivno poročilo Danskega sveta za begunce (DRC), ki dokumentira približno 60 nezakonitih zavrnitev beguncev, ki naj bi jih med 16. in 29. avgustom nad afganistanskimi družinami v Bosni, ki so poskušali priti v Evropo, zagrešila hrvaška policija.

Migranti v taborišču Lipa, v bližini Bihaća v Bosni. Na tisoče migrantov, med njimi je tudi mnogo Afganistancev, je obtičalo v Bosni in drugih balkanskih državah.FOTO: AP

Vsaka “zavrnitev” je kršitev Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Ženevskih konvencij in zakonodaje EU, saj je prepoved posameznikove pravice do prošnje za azil kršitev človekovih pravic. Do domnevnih zavrnitev naj bi prišlo po tem, ko so talibani prevzeli oblast, ostale države, kot so na primer ZDA, Združeno kraljestvo, Italija in Španija, pa so se trudile, da bi afganistanskim beguncem omogočile varen prehod iz države. 

“Ukradli so nam denar in telefone”

Po navedbah žrtev so se hrvaški policisti do njih obnašali nasilno in ponižujoče, med drugim naj bi jim tudi kradli in uničevali njihove osebne stvari. Polovica Afganistancev je bila mladoletnih, 16 ljudi je dejalo, da bodo Hrvati ovirali njihovo prošnjo za azil.

“Na hrvaški meji so nas zavrnili 12-krat. Ukradli so nam denar in telefone,” je dejal 25-letni Zihaul al-Haqq, ki prihaja iz Baghlana na severu Afganistana. S svojo 22-letno ženo Maliko je iz države pobegnil leta 2016. “Na zadnje so nam vstop zavrnili med 20. in 21. avgustom. Zdaj je Afganistan v celoti pod talibanskim nadzorom, mi pa smo na begu že pet let in pol. Zelo smo utrujeni,” je dejal. 

Afganistanci so trenutno druga najbolj razširjena narodnost na balkanski poti, enemu najbolj nevarnih prehodov proti Evropi. Pot jih vodi skozi Bolgarijo, nato Severno Makedonijo ali Srbijo, Bosno, Hrvaško in Slovenijo, od koder lahko pridejo v ciljno Italijo ali Avstrijo. 

“Hrvati so me pretepli, mi ukradli telefon, nato pa me poslali nazaj v Bosno”

Na meji med Hrvaško in Bosno, v Bihaću in bosanski Bojni je obtičalo na stotine afganistanskih družin. Z otroki živijo v zapuščenih stavbah brez vode in elektrike. Večina jih je iz Afganistana pobegnila v zadnjih petih letih, ko so talibani začeli osvajati podeželska območja, izvajali bombne napade in usmrtili na desetine ljudi.

“Talibani so ubili več članov moje družine,” pravi 18 -letni Abbas, ki je leta 2018 pobegnil iz Gaznija, potem ko so talibani sprožili napad, v katerem je umrlo na stotine civilistov. “Ne morem se vrniti v Afganistan. Tukaj sem obtičal. Pred tednom dni so me Hrvati ustavili pri Reki, me pretepli in mi ukradli telefon, nato pa me vrnili nazaj v Bosno,” je dejal. 

Tudi obtožbe o spolnih zlorabah

Obtožbe o vračanju beguncev in nasilju hrvaške policije niso nove. Že leta jo dobrodelne organizacije obtožujejo zlorab, v več primerih pa je za pojasnilo zaprosila tudi Evropska komisija. Glede na lansko poročilo Guardiana so Hrvati spolno zlorabili Afganistanko, ki se je morala med preiskavo sleči na ukaz mejnega policista. Evropska komisija je Zagreb pozvala, naj primer razišče, incident pa označila za “resno domnevno kaznivo dejanje”.

Hrvaška policija in hrvaško notranje ministrstvo sta zanikala kakršno koli kršitev in navedla, da sta “odločena sodelovati z EU, da bi preprečili ponovitev nenadzorovanih nezakonitih migracij, s katerimi smo se soočali v preteklosti”.

Hrvaški policisti opazujejo protestnike, ki s transpatrenti opozarjajo na nasilno zavračanje migrantov s strani hrvaške policije. Fotografija je bila posneta 19. junija 2021v bližini mejnega prehoda med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino.FOTO: AP

EU se pripravlja na eno največjih humanitarnih kriz v novejši zgodovini

V Bruslju potekajo pogovori, saj se EU pripravlja na eno največjih humanitarnih kriz v novejši zgodovini. Po mnenju visokega komisarja ZN za begunce bi lahko do konca leta pobegnilo do 500.000 Afganistancev, saj jih je na tisoče že na poti. Tisti, ki so pred kratkim pobegnili pred talibani, se bodo pridružili še tisočim Afganistancem, ki so državo zapustili že pred meseci ali leti, pa tudi prosilcem za azil iz južne Azije, Bližnjega vzhoda in severne Afrike, ki so se podali na balkansko pot.

Po podatkih migracijske agencije ZN (IOM) bo na Balkanu kmalu več afganistanskih prosilcev za azil kot iz katere koli druge države. Sporočilo afganistanskih sosed in velikega dela Evrope pa je bilo, da afganistanski begunci niso dobrodošli. Pakistan dokončuje zid ob svoji razvpito porozni meji z Afganistanom; Turčija je ob svoji meji z Iranom postavila 150 kilometrov dolgo steno. Tudi Grčija je pravkar dokončala mejni zid, Hrvaška pa naj bi jih še naprej vračala nazaj v Bosno.

“Zavrnitev pravice do mednarodne zaščite za Afganistance, ki bežijo iz obupnih razmer v svoji domovini, je še posebej zaskrbljujoča,” pravi Charlotte Slente, generalna sekretarka DRC. “Pozivamo EU, naj zagotovi dostojanstven sprejem na mejah in nenazadnje dostop do azilnega postopka, namesto da sili države članice na zunanjih mejah EU, da zavračajo prišleke in se pretvarjajo da ne gre za kršitve človekovih pravic.”

Po podatkih Inštituta za mednarodne politične študije (ISPI), ki služi kot vir za vladne uradnike, so države članice EU med letoma 2008 in 2018 nazaj v domovino poslale okoli 70.000 Afganistancev.

“Azilni sistem je bil v zadnjih letih pod velikim pritiskom,” pravi Antonio Giustozzi, gostujoči profesor na univerzi King’s College London, ki je služboval v misiji ZN za pomoč v Afganistanu. “Če se bo število Afganistancev povečalo, bi lahko pritisk na azilni sistem v evropskih državah postal nevzdržen in ogrožen bi bil lahko celoten azilni sistem, zaradi česar bi bili nevarno izpostavljeni tisti, ki resnično tvegajo svoja življenja.”

Hkrati pa tudi poročilo varuha človekovih pravic v Sloveniji ni ravno blesteče. Poročilo namreč za zadnja tri leta ugotavlja, da je večina migrantov vrnjena v sosednje države, ne da bi jim slovenski organi izdali pisno odločbo. Zato nimajo dostopa do pravnega sredstva za izpodbijanje vrnitve ali predaje. Varuh se je v zvezi s tem že obrnil na ustavno sodišče.

Hrvaška policija obtožena kraje in nasilnega zavračanja afganistanskih beguncev
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here