Razprava o prihodnosti Evropske unije mora biti odprta, je na Brdu pri Kranju dejal premier Janez Janša. Na konferenci o prihodnosti Evrope je sicer govora o zelenem in digitalnem prehodu, odpornosti EU in kibernetski varnosti, pa tudi o digitalnem davku in demografski sliki EU – temah, pri katerih ni veliko enotnosti. Razpravi o prihodnosti EU bo namenjen tudi blejski strateški forum, je še napovedal Janša.

Premier Janez Janša je na Brdu pri Kranju gostil prvo razpravo v okviru konference o prihodnosti Evrope v Sloveniji. Kot je povedal uvodoma, so se skupaj z današnjimi gosti marca odločili, da bo Slovenija kot predsedujoča Svetu EU v drugi polovici leta skušala tudi vsebinsko dodajati vrednost konferenci o prihodnosti Evrope.“Veliko govora bo o zelenem in digitalnem prehodu. Gre za strateško agendo, ki bo zelo vplivala na naš način življenja in prihodnost Evrope,” je uvodoma napovedal premier.  

Razprava o prihodnosti EU mora biti odprta, pravi premier.FOTO: Shutterstock

“Epidemija je odprla dve novi temi, ki bosta med prevladujočimi. Prva je vprašanje odpornosti. Ko smo prevzeli vlado, smo portugalskemu ter nemškemu predsedstvu predlagali dve dodatni prioritetiprva je kibernetska varnost, druga pa ravno odpornost, gradnja evropske odpornosti za boljši spopad z epidemijo, pa tudi s podobnimi kriznimi situacijami, na katere lahko dobro reagiraš le, če si pripravljen,” je dodal. To je postala osrednja tema v Evropi, pripravlja se vrsta aktov na to temo. 

Dotaknili se bodo tudi številnih tem, pri katerih ni toliko enotnosti. Tema, ki deli, je tudi razprava o lastnih virih EU, pravi Janša. V proceduri sta sicer dva pomembna zakonodajna akta – direktiva o digitalnem trgu in digitalnih storitvah.“Davek na digitalne storitve je za prihodnost eden od ključnih lastnih virov EU. To je tudi povsem ustrezno, ker nobena država znotraj EU ni sposobna tega davka sama učinkovito pobirati oziroma vključiti v lastne financegre za globalno zadevo. Poleg tega moramo tudi znotraj WTO doseči dogovor, kako bo to potekalo na globalni ravni.”Po premierjevih besedah kaže, da bo z novo ameriško administracijo več pripravljenosti za dogovore v tej smeri. 

Janez Janša na Brdu pri Kranju.FOTO: Urad vlade za komuniciranje

Drugo odmevno vprašanje bo vprašanje večinskega odločanja pri zunanjepolitičnih temah, pri čemer so pogledi zelo različni, je še dejal Janša.“Po mojem mnenju je treba dati na mizo tudi razpravo o demografski sliki EU, ki je strateški problem. Razprave o tem se preveč omejujejo na vprašanje migracij. Tudi zdaj imamo na mizi ves paket, vezan na vprašanje migracij. Težko smo optimistični, da bomo dosegli velike preboje, mogoče pri vprašanju azila, drugod pa so razlike prevelike. Ne bomo dosegli soglasja, dokler ne bomo pogledali širše slike, ki se ji reče demografija in je ključna osnova vsega ostalega.” 

Ključno je še, da je razprava o prihodnosti Evrope odprta. “To ne sme biti le razprava na vladni ravni, ampak mora biti razprava, v kateri lahko sodeluje vsak. Pomembno je, da se ne omejuje tistih, ki imajo morda nekoliko drugačne poglede na prihodnost EU od mainstreama.” 

Naslednji blejski strateški forum bo tako v celoti namenjen odprti razpravi o prihodnosti EU. “Po prvih kontaktih je interesa za sodelovanje zelo veliko. V začetku septembra bo v Sloveniji veliko ključnih ljudi, ki nosijo odgovornost za to, kako bo EU videti kratkoročno. Pa tudi veliko ljudi iz evropskih t. i. ‘think-tankov’, ki razmišljajo nekoliko bolj dolgoročno in imajo včasih diametralno različne poglede na to, kako naj bi bila videti EU.” 

V Sloveniji se je tako začela konferenca o prihodnosti Evrope, v okviru katere bodo lahko Evropejci izmenjali poglede in iskali odgovore glede smeri prihodnjega razvoja celine ter vloge in umestitve Evropske unije v spremenjenih geopolitičnih razmerjih.

Tudi Pahor za vključujočo razpravo 

Za vključujočo razpravo se je zavzel tudi predsednik republike Borut Pahor. “Samo vključujoča razprava – tako na ravni državljanov kot na ravni politike – je smiselna in koristna,” je poudaril. Ta razprava ima zavoljo slovenskega predsedovanja poseben pomen, je dejal. Izpostavil je, da je v interesu Slovenije močna in povezana Evropska unija.

Tudi sam se zavzema za bolj povezano Evropo, kot je zdaj, navznoter, in bolj močno igralko navzven.“Še v času mojega življenja imam željo, da bi lahko izvolil predsednika ali predsednico Evropske unije,” je ponazoril svojo vizijo Evrope.

Poudaril je sicer, da lahko zaradi okoliščin v zvezi s pandemijo covida-19, pa tudi političnih in varnostnih, od same konference pričakuje manj, kot bi si sam želel, in tudi manj, kot si zaslužijo državljani in državljanke in Evropa.

Zagon konferenci želi dati tudi s srečanjem s predsednikoma Nemčije Frank-Walterjem Steinmeierjem in Portugalske Marcelom Rebelom de Souso 30. maja. Nato namerava 4. junija obiskati institucije EU v Bruslju.

Za vključujočo razpravo se je med drugim zavzel tudi svetovalec predsednika republike Ernest Petrič, ki je izpostavil, da je le tako lahko uspešna.

Pomen tega, da bo konferenca potekala od spodaj navzgor, je izpostavil tudi pravnik Matej Avbelj. Povedal je, da se bomo odločali o treh scenarijih, eden je nadaljevanje reformne poti, drugi ohranjanje statusa quo, tretji pa dezintegracija. Sam se zavzema za prvi scenarij, ki po njegovih besedah temelji na pluralnosti, ustavni demokraciji in nedržavni federaciji.

Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel je glede tega povedal, da bi Evropska unija potrebovala svojo ustavo, če bi želela postajati vse tesneje povezana. Ob tem je spomnil na ljubljansko pobudo, ki je po njegovih besedah slovenski predlog glede evropske ustave. Pri njej je sodeloval tudi sam.

Pravnik Jurij Toplak pa se je medtem zavzel za pluralnost in svobodo v političnih in tudi siceršnjih razpravah v Evropi. Dejal je, da si želi večjo transparentnost evropskih institucij, manj ovir pri zaposlovanju v drugih članicah unije ter zmanjšanje razdalje med institucijami in ljudmi.

K slednjemu je pozvala tudi nekdanja evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič, pri čemer morajo veliko narediti tudi same institucije. Poenostavitev administracije mora biti kratko- in dolgoročni cilj, je poudarila.

Janša: Ne sme se omejevati tistih, ki imajo drugačne poglede na prihodnost EU od mainstreama
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here