Odkar so talibani prevzeli prestolnico Afganistana, je iz Kabula odletelo že več kot 18 tisoč ljudi. A Španci so opozorili, da letala zaradi kaosa na letališču odhajajo delno prazna, ena izmed družin je za seboj pustila hčerko, ki se je izgubila v gneči. Nato se je po številnih kritikah o tem, kako se Zahod spopada s krizo, zavzel, da bo svoja prizadevanja za evakuacijo podvojil, toda zadnji rok za evakuacijo za zdaj vseeno ostaja 31. avgust. Nemčija je potrdila, da je bil med potjo na letališče ranjen njihov državljan, Amnesty International pa je ZN medtem pozval, naj zaščiti ogrožene skupine.

Čakanje na evakuacijo. FOTO: AP

Kljub temu da talibani ljudi brez potrebnih potnih dokumentov pozivajo k vrnitvi domov, pa letališče v Kabulu še vedno preplavlja več tisoč ljudi, ki si obupno želijo zapustiti državo. Tuje sile si medtem še naprej prizadevajo, da bi svoje državljane evakuirale iz Afganistana. Po besedah uradnika zveze Nato so v zadnjih petih dneh z letališča v Kabulu evakuirali že več kot 18 tisoč ljudi. Okoli 6000 ljudi pa je v pripravljenosti za odhod. Med njimi so tudi nekdanji tolmači, ki so sodelovali s tujimi oboroženimi silami.

Vendar pa je v luči kritik, ki so se ob padcu Afganistana zgrnile nad Zahod, Nato zdaj obljubil, da bo do konca tedna podvojil svoja prizadevanja za evakuacijo. 

Množica na letališču v Kabulu.FOTO: AP

“Rok ostaja 31. avgust”

Glavna naloga Nata ostaja varna evakuacija državljanov zavezniških in partnerskih držav ter afganistanskih sodelavcev iz Afganistana, je v Bruslju zatrdil generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Na videozasedanju so se s tem strinjali tudi zunanji ministri EU-ja. Od talibanov pričakujejo, da bodo omogočili prosto pot ljudem, ki želijo zapustiti državo – tudi Afganistancem.  

Več članic je sicer načelo vprašanje možnega podaljšanja roka za evakuacije iz Afganistana. Toda ZDA, ki jih je na zasedanju zastopal državni sekretar Antony Blinken, so potrdile, da rok ostaja 31. avgust, je pojasnil Stoltenberg.

Ameriški predsednik Joe Biden je danes v nagovoru obljubil, da bodo iz Afganistana spravili vsakega Američana, ki si želi v domovino. Od sobote so iz Kabula rešili že 13.000 ljudi, je dodal. ZDA ostajajo v stalnem stiku s talibani, ki so jih posvarili pred hitrim odgovorom, če bodo napadli Američane, je še poudaril Biden.

Zdaj je glavni izziv za Nato zagotoviti, da lahko ljudje dosežejo in vstopijo na letališče v Kabulu. To je bilo po besedah Stoltenberga eno glavnih vprašanj današnjega virtualnega sestanka, na katerem je sodeloval tudi zunanji minister Anže Logar. Ta je v razpravi poudaril potrebo po zagotovitvi varne in urejene evakuacije tujih državljanov, osebja in lokalnih sodelavcev ter pozval h končanju nasilja in zaščiti civilnega prebivalstva, je sporočilo slovensko zunanje ministrstvo.

Letališče Kabul.FOTO: AP

Rešitev bi bila vzpostavitev koridorjev

Tudi zunaj letališča razmere ostajajo kaotične. Talibani so blokirali poti do letališča, kamor se še naprej zgrinjajo množice ljudi ter Afganistancem preprečujejo, da bi pobegnili iz države.

Španska ministrica za obrambo Margarita Robles je opozorila, da njihova vojaška transportna letala zaradi kaosa okoli letališča iz Kabula odhajajo “delno prazna”. Kot je dejala, je ena izmed afganistanskih družin, ki so jo evakuirali Španci, za seboj morala pustiti hčerko, ker se je izgubila v nepopisni gneči.

Za javni radio RNE je dejala, da bi bila rešitev vzpostavitev koridorjev do letališča, kar pa je nemogoče, saj “nihče ne nadzoruje situacije”. Roblesova je opisala, kako so po odhodu afganistanskega predsednika odkorakali tudi kontrolorji zračnega prometa in varnostno osebje, kar je povzročilo neoperativnost letališča, dokler niso nalog prevzele ameriške sile. Dodala je, da so ZDA sicer zagotovile, da letališča ne bodo zapustile, dokler ne odide še zadnja oseba, ki čaka evakuacijo.  

Nenaden padec Kabula je osvetlil omejeno moč Evrope

Medtem pa je ameriški predsednik Joe Biden prekinil svoj molk in komentiral dogajanje v Afganistanu. Vendar pa je prinesel predvsem razočaranje zaradi pogleda “najprej Amerika”, ki je bil sicer slogan Bidnovega predhodnika. Ob odhodu ZDA iz Afganistana pa se je pokazala tudi šibkost Evrope.

Nenaden padec Kabula je osvetlil omejeno diplomatsko moč Evrope, vojaške zmogljivosti in politično stabilnost. Diplomati in uradniki po vsej celini so sicer izrazili svojo žalost ob dogajanju v Afganistanu. Britanski obrambni minister Ben Wallace je pred dnevi dejal, da so ZDA dale jasno vedeti, da ne nameravajo ostati, kar je tudi vse ostale države pustilo z zelo težko odločitvijo.

Zunanji ministri G7 pozvali k enotnemu mednarodnemu odzivu.FOTO: AP

Več evropskih uradnikov in diplomatov je za CNN povedalo, da so bili nad Bidnovo trditvijo, da je bil edini interes ZDA nevtralizacija teroristov v Afganistanu, ki so leta 2001 napadli ZDA, ter preprečitev nadaljnjih napadov, šokirani. Zdaj pa se bojijo humanitarnih in političnih posledic množičnega preseljevanja iz države, ki jo vodijo militanti.

Putin pozval mednarodno skupnost, naj prepreči kolaps Afganistana

Ruski predsednik Vladimir Putin je  pozval mednarodno skupnost, naj prepreči kolaps Afganistana, potem ko so tam nadzor nad državo prevzeli talibani. Poudaril je še, da je treba preprečiti morebitnim teroristom, da pod krinko beguncev odidejo iz Afganistana. “Talibansko gibanje nadzoruje skoraj celotno ozemlje države,” je dejal Putin po srečanju z Merklovo v Moskvi. “To je realnost in iz te realnosti moramo izhajati pri preprečevanju kolapsa afganistanske države,” je dodal.

Putin je opozoril, da je treba preprečiti tudi morebitnim teroristom, da bi vstopili v sosednje države pod pretvezo, da so begunci. Moskva je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP previdna glede novega vodstva v Kabulu in si želi stika s talibani, da bi tako lahko preprečili širjenje nestabilnosti v sosednje države, predvsem države nekdanje Sovjetske zveze.

Ruski predsednik je danes še kritiziral “neodgovorno politiko” vsiljevanja “zunanjih vrednot” Afganistanu. “Ne moreš vsiliti standardov političnega življenja in ravnanja na druge ljudi od zunaj,” je dejal.

Evropa se ne more izogniti problemu afganistanskih beguncev s trdnim zapiranjem meja. To je že v četrtek zvečer izjavil tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, pri tem pa je opozoril, da ni naloga Turčije, da bi bila evropsko begunsko taborišče. Svari tudi pred politiko izolacije beguncev. Evropa se na problem afganistanskih beguncev ne sme odzvati s trdim zapiranjem meja. “Če to stori, Evropa ne le krši mednarodno pravo, ampak tudi obrača hrbet humanitarnim vrednotam,” je dejal.

V Turčiji poleg 3,6 milijona beguncev iz Sirije živi tudi več sto tisoč drugih migrantov, med drugim tudi iz Afganistana. EU in Turčija sta leta 2016 dosegli dogovor o finančni pomoči Ankari v zameno za pomoč turških oblasti pri omejevanju migracij v Evropo. Dogovor je takrat pripomogel h končanju begunske krize v Evropi.

Afganistanci so pokončni, pošteni ljudje, a vojna ima v tej skoraj 40-milijonski državi že državljansko pravico. Prihodnost tistih, ki so 20 let upali in sodelovali s koalicijskimi silami, da bi vendarle že zaživeli človeka vredno življenje, je zdaj strašljivo mračna. Zakaj je bila morala afganistanske vojske tako nizka, da se 300.000 mož ni uspelo ali hotelo postaviti po robu 60.000 talibanom? Kje se je zalomilo, kdo je odgovoren in kaj so tam počeli Slovenci in Slovenke? Pričanja iz prve roke v nedeljo v 24UR Fokus.

Nemčija obljubila 100 milijonov evrov takojšnje pomoči

V četrtek so zunanji ministri G7 pozvali k enotnemu mednarodnemu odzivu, da bi preprečili poslabšanje krize. Nemški in avstralski vladi sta se medtem soočili tudi s pozivi, naj storijo več in pospešijo evakuacijo državljanov in ogroženih Afganistancev.

Nemčija je za begunce iz Afganistana že obljubila sto milijonov evrov takojšnje pomoči, so sporočili z nemškega zunanjega ministrstva. Denar bo na voljo mednarodnim organizacijam, ki pomagajo afganistanskim beguncem v sosednjih državah Afganistana. V Berlinu poleg tega obljubljajo še dodatno pomoč vsem Afganistancem, ki bežijo pred talibani.

Pomoč je že v četrtek obljubil tudi finančni minister Olaf Scholz. “Gre za prvi korak, ki kaže, da smo odgovorni in da nam je mar,” je dejal. Medtem nemška vojska še naprej izvaja evakuacijo nemških državljanov in afganistanskih sodelavcev. Od ponedeljka so na varno prepeljali že več kot 1600 ljudi.

Ranjen tudi nemški državljan

Po podatkih zunanjega ministrstva je sicer v Afganistanu še več sto Nemcev. Na seznamu imajo še “trimestno število”, so pojasnili na zunanjem ministrstvu v Berlinu. 

Vladna govorka Ulrike Demmer je potrdila, da je bil med potjo na letališče v Kabulu ranjen nemški državljan. Šlo naj bi za civilista, ki je utrpel rano zaradi strelnega orožja, vendar njegovo življenje ni ogroženo. Dobil je ustrezno zdravniško oskrbo, mediji pa poročajo, da naj bi medtem tudi že zapustil Afganistan.  

Kitajska pa je medtem dejala, da bi moral svet podpirati Afganistan, ne pa pritiskati nanj. Tiskovni predstavnik talibanov je za kitajske državne medije povedal, da je Kitajska igrala konstruktivno vlogo pri spodbujanju miru in sprave v Afganistanu. Dejal je še, da je dobrodošla, da prispeva k obnovi države.

Med protesti ob dnevu neodvisnosti ubitih več Afganistancev

Je pa hiter padec glavnega mesta presenetil celo talibane same. Po prevzetju oblasti so pozvali k enotnosti pred petkovimi molitvami, ki so prve po talibanskem prevzemu. Imame so pozvali, naj zaradi kaosa na letališču, protestov in poročil o nasilju ljudi prepričajo, da ne zapustijo Afganistana.

Prav tako so talibani zatrdili, da bodo zmernejši, da si želijo miru ter da se ne bodo maščevali starim sovražnikom. Dejali so tudi, da bodo spoštovali pravice žensk, a v okviru šeriata in islamske zakonodaje.

Protestniki v DžalalabaduFOTO: Twitter

Po poročanju Reutersa je bilo sicer včeraj v mestu Asadabad ubitih več ljudi. Talibani so namreč nad množico protestnikov sprožili več strelov. Podobni dogodki so se odvili tudi v Džalalabadu in Khostu, kjer so Afganistanci s praznovanjem dneva neodvisnosti poželi jezo talibanov.

Streljali naj bi tudi v bližini shoda, ki je potekal v Kabulu, vendar pa naj bi po zadnjem poročanju talibani streljali v zrak in ne v množico. V Kabulu se sicer kaos dogaja predvsem na letališču in njegovi okolici, kjer naj bi do zdaj umrlo 12 ljudi.

Medtem ko si talibani prizadevajo za oblikovanje vlade, odkrivajo tudi nove težave, vključno s tem, da več sto vladnih uradnikov ni bilo plačanih že dva meseca, je dejal talibanski uradnik. “Prezgodaj je reči, kako bo ta problem rešen, vendar je to takojšen izziv,” je dejal uradnik.

Norveška obveščevalna skupina pa je objavila poročilo, v katerem pišejo, da so talibani začeli zbirati Afganistance, ki so povezani s prejšnjo upravo ali silami pod vodstvom ZDA, ki so jo podpirale. Pritožbe nekaterih afganistanskih novinarjev pa so zbudile dvom v zagotovila talibanov, da bodo dovolili delovanje neodvisnih medijev.

Včerajšnje proteste sta iz dolina Panšir, ki leži severno od prestolnice, podprla tudi podpredsednik padle afganistanske vlade Amrulah Saleh in Ahmad Masud. Panšir, obdan z visokimi vrhovi Hindukuša, že dolgo slovi kot bastion odpora. Trenutno je to edini del države, za katerega je bilo potrjeno, da je zunaj talibanskega nadzora, potem ko je v bliskoviti ofenzivi preostala država hitro kapitulirala.

Analitiki sicer dvomijo, da bi lahko Panšir resno ogrozil talibane. “Odpor je trenutno le besedni, ker talibani še niso poskušali vstopiti v Panšir,” pravi afganistanski specialist Gilles Dorronsoro z univerze Sorbona v Parizu.

Saleh, ki se je po begu predsednika razglasil za predsednika, je že leta na oblasti v Afganistanu in je zelo političen. “Ahmad Masud nima uradnega položaja, je nekdo, ki nima močne podpore v Afganistanu, razen v Panširu,” pravi.

Amnesty International pozval OZN, naj zaščiti ogrožene skupine

Humanitarna organizacija Amnesty International je dejala, da je preiskava pokazala, da so talibani po prevzemu oblasti nad pokrajino Ghazni prejšnji mesec ubili devet moških iz Hazare, kar je vzbudilo strah, da bodo talibani napadli tudi ostale Hazare, ki večinoma pripadajo šiitski manjšini.

Vaščani so dejali, da so pobegnili v gore, ko so se med vladnimi silami in talibanskimi borci okrepili boji. Ko so se nekateri vrnili v vas, da bi vzeli hrano, pa so jih pričakali oropani domovi. V zasedi so se skrivali tudi talibani, ki so obkolili nekaj moških. Šest naj bi talibani ustrelili v glavo, tri pa so mučili od smrti, poroča BBC.

Skupnost Hazarov je tretja največja etnična skupina v Afganistanu.FOTO: Shutterstock

Po pričevanju naj bi na vprašanje zajetega moškega, ki je vprašal, zakaj jim talibani to počnejo, eden od militantov odgovoril: “Ko je čas spopadov, vsi umrejo, ni važno, če imate orožje ali ne. To je čas vojne.”

Humanitarna organizacija Amnesty International je dejala, da je to grozljiv pokazatelj vladavine talibanov. Generalna sekretarka humanitarne organizacije Agnès Callamard je dejala: “Hladnokrvna brutalnost teh pobojev je opomnik na preteklo talibansko zgodovino in grozljiv pokazatelj, kaj lahko prinese vladavina talibanov.” Dodala je, da so ti ciljno usmerjeni poboji dokaz, da so etnične in verske manjšine še posebej ogrožene.

Amnesty International je Organizacijo združenih narodov pozval, naj razišče in zaščiti ogrožene. Skupnost Hazarov je tretja največja etnična skupina v Afganistanu. V glavnem izvajajo šiitski islam in se soočajo z dolgotrajno diskriminacijo in preganjanjem v pretežno sunitskem Afganistanu in Pakistanu.

V nevarnosti tudi skupnost LGBTIQ+, homoseksualnost kaznovana s smrtjo

Že pred prihodom talibanov je bilo življenje za skupnost LGBTIQ+ v Afganistanu nevarno. Po afganistanski zakonodaji so lahko namreč ljudi aretirali tudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Pod vladavino talibanov pa pripadnike te skupnosti umorijo kar na kraju samem, je za BBC dejal sogovorec. V skladu s talibansko razlago šeriatskega prava je namreč homoseksualnost strogo prepovedana in kaznovana s smrtjo. “Če se razkrijem svoji družini, me bodo morda pretepli, morda me bodo ubili,” pravi homoseksualni moški iz Afganistana.

Čeprav je že pred tem skrival svojo spolno usmerjenost, pa je vseeno užival v svojem življenju v živahnem mestnem središču države. “Moj študij je potekal odlično. V mestu je bilo življenje, v mestu je bila gneča,” pravi. V le enem tednu pa se je zanj vse spremenilo. “Za nas ni prihodnosti,” pravi.

Homoseksualec iz Afganistana: ‘Za nas ni prihodnosti.’FOTO: AP

S prijatelji je izgubil stik. Ne ve niti, ali so v redu. Prav tako verjame, da ne bo nikoli nadaljeval izobraževanja. “Moj partner je z družino obtičal v drugem mestu. Jaz ne morem tja, on ne more priti sem,” je dejal.

Njegov oče, ki je delal za vlado, se je zaradi strahu pred talibani skril. V notranjosti hiš se skriva tudi večina žensk. Tiste, ki tvegajo, pa gredo na prosto le v spremstvu moških. Strah pa je tudi njega samega: “Sem v hudi depresiji. Nočem živeti takšnega življenja. Želim si prihodnost, v kateri bom lahko svobodno živel. Prihodnost, v kateri ljudje ne bodo opozarjali, da tukaj ne moreš biti gej.”

Pravi, da četudi bodo talibani morda res držali obljubo in ženskam dovolili delati v vladi ali se le šolati, pa zagotovo ne bodo sprejeli skupnosti LGBTIQ+. Čaka na način, kako bi lahko tudi sam zapustil državo. Nekatere dobrodelne organizacije in borci poskušajo Afganistancem, kot je on, pomagati in jih odpeljati na varno. Slišal je tudi, da namerava Združeno kraljestvo sprejeti 20 tisoč migrantov, vendar pa pravi, da nihče ne ve, kako se prijaviti ali registrirati.

Britanska dobrodelna organizacija Stonewall je medtem britansko vlado že pozvala, naj pomaga tudi afganistanskim beguncem, ki so pripadniki skupnosti LGBTIQ+.

Kljub kaosu, ki otežuje evakuacijo, ZDA vztrajajo: Rok je 31. avgust
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here