Letošnje poletje s sončnimi žarki zares ne skopari. V večjem delu Slovenije smo namreč od prvega junija do danes našteli že več kot 800 sončnih ur, kar krepko presega povprečje med letoma 1971 in 2000. Ker je pred nami še nekaj sončnih dni, lahko že zdaj z veliko gotovostjo rečemo, da se bo letošnje poletje uvrstilo med pet najbolj sončnih poletij v zgodovini meritev. Tudi sicer Slovenija spada med bolj obsijane države v Evropi, zato ji lahko upravičeno rečemo dežela na sončni strani Alp. Ali veste, kaj vse vpliva na trajanje sončnega obsevanja in kje v Sloveniji so najboljši pogoji za obratovanje sončnih elektrarn?

Na to, koliko časa bo v nekem kraju sijalo sonce, poleg vremena vplivajo še številni drugi dejavniki. Med njimi sta najpomembnejša letni čas in geografska širina, ki določata najdaljši možen čas sončnega obseva. Včeraj je tako sonce nad Mariborom vzšlo ob šesti uri, zašlo pa natanko 14 ur kasneje. 

V resnici je trajanje sončnega obsevanja tudi v popolnoma jasnem dnevu krajše, saj nanj poleg že naštetih vplivajo še drugi dejavniki, kot sta razgiban relief in ovire v okolici. Nekateri kraji v Sloveniji imajo takšno lego, da zaradi visokega obzorja pozimi ne vidijo sonca tudi več tednov, medtem ko lahko na velikih ravninah sonce nemoteno sije skozi ves dan.

Trajanje sončnega obsevanja merimo s heliografom. Osnova naprave je steklena krogla, ki deluje kot zbiralna leča. Ta v gorišče zbira sončne žarke, ki na merilni trak izžigajo sled. Dolžina izžgane sledi ponazarja število sončnih ur. Ker sonce kakšno uro po vzhodu in kakšno uro pred zahodom običajno nima dovolj moči, da bi prežgalo merilni trak, je izmerjeno trajanje sončnega obsevanja nekoliko krajše od dejanskega.

Trajanje sončnega obsevanja merimo s heliografom. FOTO: Dreamstime

Kako se sončno obsevanje spreminja z letnimi časi?

V Sloveniji največ sončnih ur izmerimo na Primorskem, v Primorju tudi več kot 2300 na leto. Drugod trajanje sončnega obsevanja praviloma ne presega 2000 ur. Bolj pestra je slika med letnimi časi. Tako je pozimi pri nas z več kot 400 sončnimi urami najbolj obsijano visokogorje, sledi pa mu Primorska z okoli 340 urami sončnega obsevanja. Zaradi pogoste megle nižine osrednje in vzhodne Slovenije pozimi prejmejo najmanj sončnih žarkov. 

Povprečno trajanje sončnega obsevanja pozimi.FOTO: Arso

Poleti se situacija nekoliko spremeni. Najbolj obsijana postane Primorska z več kot 850 sončnimi urami, medtem ko gore prejmejo okoli 550 ur sončnega obsevanja, kar kljub precej daljšemu dnevu ni veliko več kot pozimi. Razlog so nevihtni oblaki, ki nastanejo ravno zaradi močnega poletnega sonca in se najprej pojavijo nad vzpetim svetom. V gore se zato poleti raje odpravljajte že v zgodnjih jutranjih urah, da ste pred morebitnimi popoldanskimi nevihtami že v dolini.

Povprečno trajanje sončnega obsevanja poleti. FOTO: Arso

Razlike se pojavljajo tudi med posameznimi leti in so odvisne od prevladujočih vremenskih vzorcev v tistem letu. Po podatkih Arsa je bilo pri nas najbolj sivo leto 1972, ko je sonce v prestolnici sijalo 1444 ur, najbolj obsijano pa je bilo leto 2011 s kar 2235 urami sončnega obsevanja.

Ali ste vedeli, da Sonce ozračja ne segreva neposredno?

Sončno sevanje je edini vir energije na Zemlji, ki žene vremenske procese. Vendar pa v nasprotju s splošnim prepričanjem Sonce ozračja ne segreva neposredno, saj ga Zemljina atmosfera skoraj v celoti prepušča. Ogrejejo se šele tla, ki vpijejo del tega sevanja in takrat se del te toplote prenese tudi v ozračje.

Temperatura tal in zraka nad njim je torej močno odvisna od lastnosti podlage. V splošnem velja, da se veliko bolj segreje temna podlaga, kot je na primer asfalt, ki vpije več sončeve svetlobe. Prav tako se precej bolj ogrejejo predeli, ki ležijo južneje, torej bližje ekvatorju. 

Sončno sevanje je edini vir energije na Zemlji, ki žene vremenske procese. Pri tem je pomembno, da se deli Zemljinega površja različno ogrejejo, kar z namenom izenačevanja temperaturnih razlik sproži gibanje zračnih mas.FOTO: Dreamstime

Da bi bili podatki o temperaturi zraka čim bolj primerljivi med seboj, se uradne meritve temperature izvajajo dva metra nad travnato površino v meteorološki hišici. Bela meteorološka hišica odbije vso sončevo svetlobo, zato se ne pregreva, hkrati pa je dovolj zračna, tako da je v njej izmerjena temperatura res temperatura zraka.

Sonce kot vir energije

Sonce je pomemben vir energije, saj bi z njegovo energijo v samo treh urah lahko pokrili letno potrebo po energiji na svetu. Sončno energijo lahko uporabljamo za ogrevanje prostorov in vode ter tudi za proizvodnjo elektrike. Njena prednost je, da gre za obnovljiv vir energije. 

Za praktično izrabo sončne energije je pomembna gostota moči sončnega sevanja, ki pade na Zemljino površino. Gostota energijskega toka na vrhu ozračja je v povprečju 1400 vatov na kvadratni meter. Del energijskega toka se nato pri prehodu skozi ozračje absorbira oziroma vpije, zato energija sončnega sevanja pri tleh ni nikoli enaka energiji sončnega sevanja na vrhu ozračja. Ozračje je namreč sestavljeno iz različnih plinov, ki povzročajo sipanje oziroma razprševanje sončne energije. Posledica tega razprševanja svetlobe je tudi modra barva neba.

Sončna elektrarnaFOTO: Dreamstime

Zaradi izgub sevanja na poti do površja na Zemljino površje v optimalnih pogojih pade okoli 1000 vatov na kvadratni meter površine, torej za okoli 30 odstotkov manj kot na vrhu atmosfere. Osvetljenost tal je seveda odvisna od ure, letnega časa, oblačnosti in geografske širine. V enem letu prejme kvadratni meter površine približno 1100 kilovatnih ur sončne energije, od tega poleti skoraj petkrat več kot pozimi.

Pri nas so najboljše razmere za obratovanje sončnih elektrarn na Primorskem. Kljub temu skupna moč sončnih elektrarn v goriški in obalni regiji predstavlja le okoli desetino moči vseh slovenskih sončnih elektrarn. Največ sončnih elektrarn je na Štajerskem.

Letošnje poletje se bo uvrstilo med najbolj sončne v zgodovini meritev
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here