Beloruski državni letalski prevoznik Belavia je sporočil, da so prihodi Sircev, Iračanov, Jemencev in Afganistancev v državo iz Združenih arabskih emiratov odslej onemogočeni. V Belorusiji se po različnih ocenah nahaja od 8000 do 22.000 migrantov, razmere na meji s Poljsko pa so izjemno napete. Predsednik Aleksander Lukašenko je v izjavi za javnost dejal, da si Belorusija ne želi zaostrovanja konflikta na svojih mejah.

Uradni Minsk se sooča z ostrimi kritikami in obtožbami, da poskuša destabilizirati vzhodne meje Evropske unije, s tem ko je v državo sprejel več tisoč migrantov z Bližnjega vzhoda in iz Afganistana. Na meji s Poljsko, kjer se temperature spuščajo k ničli, se odvija nova humanitarna katastrofa. V izredno težkih razmerah je umrlo že več kot deset ljudi, na mejnem območju pa je ujetih tisoče ljudi, med njimi tudi veliko otrok. 

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je ljudem na meji obljubil humanitarno pomoč z izgradnjo skupnih šotorov in razdeljevanjem hrane. Kot poročajo iz Minska, je v beloruski prestolnici veliko migrantov, ki zavetje iščejo v nakupovalnih centrih in spijo v mestnih parkih. Dodal je tudi, da si Belorusija prizadeva za repatriacijo migrantov na Bližnji vzhod, vendar, kot pravi, si tega nihče med njimi ne želi.

Za ogled vsebine z družbenih omrežij omogoči piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Poljska sicer migrantom že več tednov preprečuje vstop v EU in jih tudi nasilno vrača v Belorusijo, kamor so migranti prišli na povabilo Lukašenka. Ta naj bi jih po trditvah zahodnih voditeljev izkoriščal kot maščevanje za sankcije, ki jih je EU uvedla po zatrtju opozicijskih demonstracij. EU grozi z razširitvijo sankcij, ki naj bi med drugim zajele letalske družbe, ki migrante iz Afrike ali Azije z namenom nadaljnje poti v EU vozijo v Belorusijo.

Temu je sledila odločitev Združenih arabskih emiratov, da Sircem, Iračanom, Jemencem in Afganistancem prepreči vstop na letala, ki so na poti v Minsk. 

Irak naj bi s četrtkom začel repatriirati svoje državljane iz Belorusije

Iraška vlada je sporočila, da za ta četrtek pripravlja prvi repatriacijski let za svoje državljane, ujete na območju ob poljsko-beloruski meji. Repatriacija bo sicer prostovoljna.

“Za tiste, ki se želijo prostovoljno vrniti v domovino, bo Irak prvi let iz Belorusije organiziral 18. novembra,” je ponoči za iraško televizijo povedal tiskovni predstavnik iraškega zunanjega ministrstva Ahmed al Sahaf. Koliko ljudi točno se bo lahko v četrtek vkrcalo na let iz Minska v Bagdad, ni pojasnil. Je pa dejal, da so za zdaj na meji zabeležili 571 iraških državljanov, ki so se pripravljeni “prostovoljno” vrniti domov.

Podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas bo predvidoma danes odpotoval v Bagdad na pogovore o migrantski krizi. Turčija je sicer v petek kot prva država po Iraku sporočila, da se je odločila državljanom Sirije, Iraka in Jemna prepovedati vkrcanja na letala za Belorusijo. Lete v Minsk je v soboto ustavil tudi zasebni sirski letalski prevoznik Cham Wings Airlines.

Zunanji ministri EU o sankcijah proti Minsku

Zunanji ministri EU bodo v Bruslju predvidoma potrdili razširitev pravnega okvira za sankcije proti posameznikom in podjetjem, ki bo omogočila kaznovanje odgovornih za izkoriščanje migrantov v Belorusiji v politične namene, a dogovora o konkretnih imenih še ne bo. Pričakuje se v prihodnjih tednih, za okoli 30 oseb in podjetij.

V EU sicer namernih migracijskih pritiskov Belorusije na meje Unije za zdaj ne povezujejo s krepitvijo ruskih vojaških sil ob Ukrajini, bo pa to še ena tema, ki bo danes odmevala v Bruslju, potem ko so ZDA opozorile na možnost ruskega napada na Ukrajino.

Na meji med Poljsko in Belorusijo že več tednov vlada izredno stanje. FOTO: AP

O tem bodo po napovedih govorili zunanji ministri Unije, ki se bodo tudi sestali z ukrajinskim kolegom Dmitrijem Kulebo. Poleg tega se bo z ukrajinskim zunanjim ministrom danes srečal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltemberg.

Zunanji ministri Unije bodo razpravljali tudi o Zahodnem Balkanu, pri čemer bo po napovedih največ pozornosti namenjene zaostrenim razmeram v BiH, kjer po oceni novega visokega predstavnika mednarodne skupnosti v tej državi Christiana Schmidta mir in stabilnost že vse od vojne nista bila tako ogrožena.

Nekatere vplivne članice želijo jasno obsodbo ravnanja srbskega člana predsedstva BiH Milorada Dodika, ki se po nekaterih neuradnih ocenah igra z ognjem. Pričakuje se poziv k pripravi nabora možnosti ukrepanja za krepitev pritiska na odgovorne za spodkopavanje stabilnosti v državi.

Na dnevnem redu zasedanja, na katerem bo Slovenijo zastopal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Stanislav Raščan, bodo med drugim tudi razmere v Sahelu, Sudanu in Etiopiji. Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell pa naj bi odprl vprašanje geopolitičnega vidika rastočih cen energije.

Zasedanju zunanjih ministrov Unije bo sledilo ministrsko zasedanje vzhodnega partnerstva v okviru priprav vrha, ki bo 15. decembra, ter skupno zasedanje zunanjih in obrambnih ministrov o strateškem kompasu, ki se ga bo poleg Raščana udeležil tudi obrambni minister Matej Tonin.

Migrantska kriza: EU z novimi sankcijami proti Belorusiji
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here