Z razpravami o sodelovanju v Jadranskem morju, aktivnostih v Sredozemlju ter prihodnosti evropskega turizma se je sklenil 16. Blejski strateški forum. Govorci so med drugim razpravljali še o razogličenju prometa, okolju in obrambi.

BledFOTO: Dreamstime

Ena od jutranjih razprav je potekala pod naslovom “zeleno okrevanje s socialno trajnostjo v svojem bistvu – postavljanje ljudi na prvo mesto”. Razpravljali so dr. Saša Bavec, članica izvršnega odbora Knauf Insulation Group, Saša Božič, ustanoviteljica in direktorica Akademije Sophia, Manfred Köhler, predsednik World Green Infrastructure, Ruth Reichstein, The New European Bauhaus Initiative, David Thomson, podpredsednik TFG Hotel Management Company, Anja Zorko, vodja centra za ustvarjalnost, Muzej za arhitekturo in oblikovanje ter Urška Zupanec z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. 

“Narava je bila leta tiho, pustila nam je, da na planetu počnemo, kar želimo, zdaj pa zadnja leta glasno opozarja, da tako ne gre več naprej,” je opozoril Bavec, ki je izpostavil ekstremne vremenske pojave. “Po drugi strani pa smo se v letih ekonomske krize naučili, da če ne ukrepamo in ne pomagamo industriji, ki jo prizadenejo velike spremembe, to lahko pomeni globalne posledice. Zato je zdaj precej ukrepanja, EK in države namenjajo veliko denarja zelenemu okrevanju.” Opozoril pa je na drugo stran, družbo, kjer spremembe ni tako enostavno predpisati. “Bi pa morala trajnost postati nekaj, kar živimo, v kar ljudje verjamejo, ne pa nekaj, kar živi v lepih bilancah.” Dejal je, da je prav odločitev ljudi za trajnost ključna. 

Božičeva je poudarila, da smo v osnovi ljudje in da moramo biti najprej “trajni” napram sebi, saj se s tem spremeni percepcija okolice: “Začnemo tudi delovati trajnostno.” Dejala je, da je treba k tem spremembam pristopiti holistično. “Vse se začne z nami in z osebno odgovornostjo, z našim vedenjem. Lahko je to sprva le majhen korak.”

Köhler se je pridružil ideji manjših korakov, izpostavil je izkušnjo iz Nemčije izpred nekaj let, ko so po vojni oživili opustošene vrtove. Izpostavil pa je tudi projekte vrtov na strehah stavb. “Zelena streha ima lahko več funkcij,” je opozoril in dejal, da je lahko takšna streha dom ogroženih rastlin ali pa kraj, kjer celo raste hrana. “Prav tako se lahko s tem zmanjšajo stroški vzdrževanja stavbe, ljudem pa približa zelene površine, ki jih imajo radi,” je dejal in poudaril, da je tudi tehnološki razvoj v zadnjih letih omogočil nove tovrstne rešitve, takšne strehe pa je mogoče uporabiti tudi za zbiranje vode, uravnavanje temperature v stavbi in podobno. 

Reichsteinova pa je ocenila, da se tokrat ni treba osredotočiti na to, ali v razmerah rešiti najprej naravo ali človeka, saj gre oboje z roko v roki. Ocenila je, da so spremembe naloga vsakega posameznika, naloga politike pa je, da postavi okvir za ljudi in gospodarstvo. “Ljudje morajo preživeti, potrebujejo sredstva za nakupe zelenih rešitev, zato zelena paradigma ni mogoča brez socialne dimenzije.” Je pa opozorila, da so v več državah ljudje precej ločeni od narave, kar je treba spremeniti. 

Thomson je s forumom delil izkušnje iz Zaliva. Kot je dejal, ima Dubaj zelo obsežno zeleno iniciativo, v cilje pa so vključeni tudi ljudje. “Morda je slišati klišejsko, ampak Dubaj želijo spremeniti v najbolj srečno mesto in ponovna povezava z okoljem in trajnost sta del tega,” je dejal ter naštel projekte za zmanjšanje emisij, naravne rezervate, kolesarske steze … “V Dubaju ne morete več graditi, ne da bi dokazali, kako bo stavba trajnostna. Trenutno želimo zgraditi najvišji hotel in vse, kar bomo počeli, od vode do materialov in sistema hlajenja, bo natančno razvito v teh okvirjih.” Izpostavil je tudi prizadevanja njihovih hotelov za maksimalno zmanjšanje porabe izdelkov za enkratno uporabo. “Mislim, da pa Dubaj dokazuje predvsem to, da mora biti v spremembe vpletena država in da je treba podpreti ljudi, ki želijo zmanjšati emisije,” je poudaril. “Ne strinjam se, da bo država sama zmagala v tej bitki, in zato moramo biti odgovorni,” je še dodal. 

Zupančeva pa je dejala, da je nujno poskrbeti za planet, če se želi poskrbeti za ljudi, saj je oboje med seboj prepleteno. “Osredotočiti se moramo na vprašanje dobrega počutja in temu je treba prilagoditi tudi politike.” 

OkoljeFOTO: Shutterstock

 Kakšna bo prihodnost turizma?

V razpravi o prihodnosti turizma so po uvodnih nagovorih sodelovali Marie Audren, generalna direktorica združenja hotelov, restavracij, pubov in kavarn, dr. Mario Hardy, nekdanji direktor Pacific Asia Travel Association, Jane Stacey, vodja enote za turizem pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Petra Stušek, direktorica turizma Ljubljana, Lola Uña Cárdenas, Svetovni svet za potovanja in turizem, ter Simon Zajc, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Že uvodni govorci se niso mogli izogniti uničujočega vpliva pandemije covida-19 na branžo. Opozorili so, da je ključno rešiti delovna mesta, saj gre za področje, ki temelji na ljudeh. 

Zajc je poudaril, da je morala Slovenija pri reševanju turističnega sektorja med pandemijo upoštevati specifike slovenskega turizma, predvsem njegovo veliko odvisnost od tujih gostov. Med drugim so slovenski turizem podprli z vavčerji in kampanjo o počitnikovanju na domačih destinacijah. 

Staceyjeva je predstavila nekaj načinov, kako se je turizem spopadel s krizo: “Videli smo več navdihujočih iniciativ. Vsi ukrepi sicer niso delovali, je pa bila to tudi težava hitrega spreminjanja okoliščin.” “Pozitivna zapuščina krize bo morda ta, da sta sektor in vlada bolj sodelovala, kar je dobro,” je ocenila. 

Izpostavila je, kako nujno je ponovno vzpostaviti varna mednarodna potovanja in vlogo cepljenja v oživljanju turizma. 

Hardy pa je izpostavil, da bo okrevanje branže najbrž neenakomerno. Poudaril je, da se še nekaj časa ne gre za zanašati na goste iz azijsko-pacifiške regije, saj so številna potovanja pogojena z epidemiološko sliko, testiranji in cepljenjem, prav tako zdaj številni potniki raje izbirajo bližnje destinacije. 

Stuškova pa je dejala, da so prav krize vedno dobra priložnost za mestni turizem. Valencia recimo za promocijo svoje zapuščine uporablja dizajn in rešitve sodobne tehnologije, je izpostavila. 

Audrenova meni, da je turistična industrija dokazala, da se je zmožna hitro prilagoditi zdravstvenim izzivom: “Toda še vedno je velik del sektorja ali zaprt ali v zadnjih izdihljajih. Prav tako je še vedno veliko negotovosti.” Ocenila je, da bo sektor potreboval še dodatno pomoč, čeprav so številne države z ukrepi pomagale že doslej. “Treba se je zavedati, da odpiranje še ne pomeni okrevanja. Dva meseca odprtja ne moreta nadomestiti šestih mesecev zaprtja,” je opozorila. Prav tako je poudarila, da ima sektor željo investirati v trajnostne rešitve, a za to je potrebno najprej ustvariti prihodke. 

Pandemija je sicer spremenila potovalne navade ljudi. Cardenasova je ocenila, da to pomeni, da se bo moral temu prilagoditi tudi turizem. Ocenila je, da bodo ljudje potovali bolj odgovorno, bolj jih bo zanimalo, kakšen vpliv imajo na okolje in skupnost, v katero prihajajo. “Vsi skupaj se bomo morali naučiti živeti z virusom in premisliti poslovne modele,” je poudarila. 

Audrenova je izpostavila, da se je v času krize izgubilo veliko človeškega kapitala. “Težave z delovno silo niso nove, postajajo pa kritične in žal na to nimamo odgovora,” je dejala. Izpostavila je pomen pripravništev in se zavzela za sodelovanje na evropski ravni na področju kadrov.  

Hardy pa je ocenil, da se turizem preveč osredotoča na leto 2019 in doseganje takratnih številk, čeprav se je sektor že takrat želel preoblikovati v bolj trajnostnega – čemur se je treba posvetiti tudi zdaj. 

Turistka na MaltiFOTO: Shutterstock

“Nov veter sodelovanja”

Na BSF tudi o “novem vetru sodelovanja”, ki je zavel v Jadranu po sklenitvi dogovora med Slovenijo, Hrvaško in Italijo o skupni zaščiti okolja in reševanju skupnih problemov. Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške sta potrdila, da se pozitiven pristop širi tudi na druga področja odnosov med državama. Panel je bil namenjen pregledu sodelovanja tako med omenjenimi tremi državami po razglasitvi italijanske in hrvaške izključne ekonomske cone v Jadranskem morju kot analizi “posledic” za tri največja pristanišča v severnem Jadranu, Koprom, Trstom in Reko.

Napovedana je bila tudi udeležba italijanskega zunanjega ministra Luigija Di Maia preko videopovezave, a se je minister opravičil. Sta pa sodelovala zunanje ministra Slovenije in Hrvaške, Anže Logar in Gordan Grlić Radman. Kako poteka sodelovanje med pristanišči, pa so pojasnili predsednik italijanske pristaniške uprave za vzhodni Jadran Zeno D’Agostino, član nadzornega odbora reškega pristanišča Ivan Pavlović ter predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel.

Tako Grlić Radman kot Logar sta potrdila, da je že med oblikovanjem izjave o tristranskem sodelovanju v severnem Jadranu, ki so jo podpisali 21. aprila na Brdu pri Kranju, v odnosih zavel “nov veter sodelovanja”. Ker sta Slovenija in Hrvaška pomorski državi, sta zaprosili tudi za članstvo v skupini sedmih sredozemskih držav (Med 7), ki se bo sredi tega meseca na zasedanju v Atenah tako razširila na Med 9, je izpostavil hrvaški minister.

Logar je spomnil, da je bilo vprašanje hrvaškega vzpostavljanja izključne ekonomske cone politično zelo občutljivo vprašanje. In če reševanje tega vprašanja ne bi potekalo tristransko skupaj z Italijo, s hrvaškim kolegom najbrž ne bi sedela na istem panelu, je dejal.

Logar je spomnil, da je bil velik kritik hrvaške cone tudi profesor Marko Pavliha – sicer moderator današnje razprave – a da je po njegovem klicu in pojasnilih mnenje spremenil. “Sodelovanje v Jadranu smo povzdignili na novo raven. Izključna ekonomska cona je najboljša možnost za zaščito morja, še pomembnejše pa je tristransko praktično sodelovanje, ki je bilo zdaj vzpostavljeno,” je poudaril Logar.

Dodal je, da ta dogovor ponuja priložnosti glede zaščite okolja, saj bo potencialno onesnaževanje na eni strani prizadelo vse tri obalne države in je zato treba problem reševati skupaj. Ponuja pa tudi priložnosti za večje povezovanje pristanišč in s tem dodatne možnosti za krepitev gospodarstva.

To so potrdili tudi predstavniki vseh treh severnojadranskih pristanišč. Kot je dejal D’Agostino, pri upravljanju pristanišča ne gre zgolj za pretovor, ampak tudi širši razvoj območja. Treba pa je skrbeti za okolje, infrastrukturo in podobno. In vsa tri pristanišča veliko vlagajo v razvoj in postajajo bolj “zelena”, zlasti z gradnjo železniške infrastrukture.

Zadel iz Luke Kopra je dejal, da so pristanišča sicer tekmeci, ko gre za pretovor, a morajo sodelovati, ko gre recimo za okoljska vprašanja in druga, ki zadevajo življenja lokalnih prebivalcev. Dialog je nujen in koristen, je menil.

Luka KoperFOTO: Shutterstock

Na področju razogljičenja prometa izpostavili sektorsko sodelovanje

Za isto mizo morajo sedeti predstavniki podjetij, izobraževalnih institucij, raziskovalci, tehnologi, pa tudi vlada, je bilo slišati na panelu. Pozornost pa mora biti posvečena tudi socialnem vidiku.

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je dejal, da je prihodnost odvisna od današnjih odločitev in dejanj.

Največji del k zmanjšanju emisij morata po ministrovi oceni prispevati transportni in energetski sektor. Po njegovih besedah smo soočeni s skoraj nepredstavljivim izzivom – zmanjšati emisije, medtem ko zagotovimo dovolj energije, da odgovorimo na povpraševanje. 

Vodja kabineta evropske komisarke za promet Walter Goetz je spomnil, da so podnebne spremembe ter razogljičenje ključni pri oblikovanju politik Evropske komisije. Spomnil je na Zeleni dogovor, osnutek podnebnega zakona in strategijo o pametni mobilnosti, ki je po njegovih besedah praktično bela knjiga o tem, kako moramo v prihodnje spremeniti promet, da dosežemo cilje.

Izpostavil je tudi zajeten zakonodajni sveženj ukrepov Pripravljeni na 55 (Fit for 55), ki naj bi bil pomemben korak na poti do cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 in spodbuda preostalemu svetu k podnebnemu ukrepanju.

A kot je opozoril Goetz, ne smemo pozabiti, da izhajamo iz koronske krize, pri čemer pa se sektor transporta še vedno sooča s hudim padem povpraševanja in likvidnostnimi težavami. “Zato o procesu razogljičenja ne moremo razpravljati, ne da v obzir vzamemo pandemijo,” je dejal.

Vodja kabineta evropske komisarke za promet meni, da moramo pri procesu poleg na sektorsko sodelovanje gledati tudi globalno. Ne moremo sodelovati procesu, če so pogoji za nas drugačni kot za ZDA ali azijske države, je dejal.

Direktor raziskav pri BMW Stephan Neugebauer prihodnost vidi v elektrifikaciji. Kot je dejal, je treba skladno s ciljem, da do leta 2030 prepolovimo emisije, polovico potrošnikov prepričati, da kupi električno vozilo.

“Električna vozila so na voljo v salonih, kje je torej težava? V polnilnicah,” je poudaril. Po njegovem mnenju ne bo nihče kupil električnega vozila, če ga ne more napolniti doma, v službi ali zunaj. Infrastruktura je tako po njegovih besedah ključna, a cilji EU na tem področju po Neugebauerjevi oceni niso dovolj ambiciozni.

Predsednik uprave Hidrie Iztok Seljak je med drugim v razpravi dejal, da je za nadaljnji razvoj inovacij na tem področju treba prilagoditi izobraževalni sistem. “Znanje, ki ga potrebujejo za razvoj inovacij, danes ne prihaja iz fakultet,” je dejal in dodal, da v podjetju potrebujejo interdisciplinarno znanje mehanskega inženiringa, elektronike, mehatronike, digitalizacije, umetne inteligence …

 “S katastrofičnimi scenariji ne bomo rešili problema”

Da je na področju okolja nujno takojšnje ukrepanje na področju okolja pa so ugotavljali na panelu o podnebnih spremembah. Najbolj zaskrbljujoče je, da se ne zavedamo, kako hitro se spremembe dogajajo in kako se tveganje povečuje, je dejala klimatologinja in predavateljica na ljubljanski biotehniški fakulteti Lučka Kajfež Bogataj.

Med možnimi ukrepi je navedla povečanje sposobnosti prilagajanja na spremembe, več vlaganj v znanost in izobraževanje, da bi lahko države same izvajale raziskave, povezane s podnebnimi spremembami, ter poudarjanje pomena znanosti, da bi zmanjšali vpliv neresničnih objav v družbenih in klasičnih medijih.

Koko Warner iz sekretariata Konvencije ZN o podnebnih spremembah je opomnila, da bi bilo treba oblikovati načrte ukrepanja ob podnebnih spremembah in pomoč kmetovalcem.

Tina Kobilšek z ministrstva za okolje in prostor je izpostavila tudi, da se morajo razvite države zavezati k financiranju držav v razvoju za prilagajanje na spremembe – razvite države so obljubile mobiliziranje 100 milijard dolarjev podnebnih financ letno -, da bo ponovno vzpostavljeno zaupanje med njimi.

Predsednik Evropske investicijske banke (EIB) Werner Hoyer je dejal, da je treba zagotoviti, da vlagatelji, ki namenijo denar  za zelene obveznice, dobijo zagotovila glede namena investicije, ki se bo financirala.  “S katastrofičnimi scenariji ne bomo rešili problema, ampak ga lahko z zaupanjem, da smo sposobni razviti potrebne tehnologije,” je menil.

Elina Bardram iz Evropske komisije je dejala, da je prišlo do uravnoteženja pri ukrepanju za blaženje in za prilagajanje – tudi če svetu uspe omejiti dvig temperature na 1,5 stopinje, bo prišlo do sprememb, s katerimi bo treba živeti. Zato je poleg blaženja sprememb, ki po njenih besedah sicer ostaja najboljši način za obvladovanje tveganj, večji poudarek na prilagajanju.

PrometFOTO: Dreamstime

Pozivi k evropski obrambi, a jasnih odgovorov še ni

Danes so se udeleženci posvetili tudi vprašanju obrambe. Iz Afganistana bi se morali naučiti pronicljivih lekcij, so poudarili udeleženci panela o oblikovanju evropske obrambe. Vendar pa se te lekcije ne bi smele opirati le na zadnje tedne v Afganistanu, ampak bi morale izhajati iz širših geopolitičnih razmer. 

Zveza Nato je zavezana temu, da bodo lekcije, ki se jih bomo naučili iz Afganistana, poštene, skromne in pronicljive, to dolgujemo mednarodni skupnosti, afganistanskemu ljudstvu, pa tudi prihodnjim misijam in operacijam, je poudaril namestnik generalnega sekretarja Nata Mircea Geoana. Zagotoviti moramo, da bomo iz te lekcije izšli močnejši, bolj pronicljivi ter še bolj zavezani obrambi in vrednotam, je dejal.

Svet, v katerem živimo, je kompleksen, ne le zaradi Afganistana, je poudaril in izpostavil Rusijo, Kitajsko, vzpon novih tehnologij, terorizem. Naša soseščina postaja vse bolj zapletena in treba je priznati, da smo sredi velikega tekmovanja velikih sil z vsemi posledicami, ki jih to prinaša, je opozoril. Glede krepitve evropske obrambe je dejal, da bo to dobro tudi za Nato, prepričan pa je, da čezatlantskega zavezništva ni mogoče nadomestiti.

Francoska obrambna ministrica Florence Parly je opozorila, da je Afganistan zelo žalosten mejnik v procesu večje avtonomije glede varnostnih in obrambnih vprašanj v Evropi. V strateški tekmi velikih sil pa po njenih besedah lahko iz tragičnih dogodkov potegnemo tudi pozitivne zaključke. ZDA so bile več let zelo jasne, da bi morale evropske države prevzeti večji del bremena, mislim, da bodo dogodki v Afganistanu razpravo, ki jo je EU začela pred leti, pospešili, je dejala.

Evropske države morajo povečati izdatke za obrambo, zaveznice so se k temu tudi zavezale, vendar je potreben čas, še posebej v zahtevnem obdobju pandemije, gospodarske krize, je opozorila. Ne gre le torej le za vprašanje višine investicij, ampak tudi za vprašanje, kako lahko združimo prizadevanja, da ne ogrozimo finančnih vlaganj za obrambo.

Po besedah slovenskega obrambnega ministra Mateja Tonina se iz Afganistana lahko naučimo vsaj tri lekcije. Ena od njih je, da mirovne misije zahtevajo dolgotrajno prisotnost in da je 20 let kratko obdobje. EU po njegovih besedah potrebuje učinkovit mehanizem za napotitve enot. O tem so razpravljali tudi na današnjem srečanju obrambnih ministrov EU na Brdu pri Kranju.

Pri krepitvi evropskih obrambnih zmogljivosti gre tudi za vprašanje sredstev, to pa je tudi politično vprašanje, je med drugim opozoril Tonin.

Tudi portugalski obrambni minister Joao Gomes Cravinho je dejal, da je treba pogledati ne le zadnje tedne, ampak vseh dvajset let misije v Afganistanu. Dejal je, da so, ko so se evropske države prvič pridružile misiji, to storile iz solidarnosti, potem pa se je strateški pomen spremenil. Naslednji meseci razprav bodo razjasnili, v katero smer bo šla ideja krepitve evropske obrambe, je poudaril.

Pletna na BleduFOTO: Shutterstock

Ob robu blejskega foruma tudi bilateralna srečanja

Ob robu Blejskega strateškega foruma potekajo tudi bilateralna srečanja. Premier Janez Janša se je sestal s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, zunanji minister Logar pa z namestnikom generalnega sekretarja Nata Mirceom Geoano.

Janša se je z Michelom sestal na delovnem zajtrku. Kot je vlada objavila na spletni strani, sta se osredotočila predvsem na priprave na oktobrski vrh EU-Zahodni Balkan, ki ga bo gostila Slovenija kot predsedujoča Svetu EU, spregovorila pa sta tudi o drugih aktualnih evropskih temah.

Janša se je srečal tudi s predsednikom Evropske investicijske banke Wernerjem Hoyerjem, s katerim sta govorila o razvojnih projektih na Zahodnem Balkanu in o makroekonomski situaciji v Evropi.

Na pogovorih premierja z vodjo beloruske opozicije Svetlano Tihanovsko pa je bilo v ospredju stanje demokracije in človekovih pravic v Belorusiji. Kot piše na spletni strani vlade, pa sta se še posebej dotaknila vprašanja političnih zapornikov.

Zunanji minister Logar pa se je danes na Bledu srečal z namestnikom generalnega sekretarja Nata Mirceom Geoano. V luči aktualnega dogajanja sta sogovornika največ pozornosti namenila razmeram v Afganistanu in obsodila nedavne teroristične napade v Kabulu, so sporočili z MZZ. Govorila sta tudi o prednostnih nalogah Slovenije kot predsedujoče Svetu EU ter se zavzela za krepitev strateškega partnerstva med Natom in EU in izpostavila pomen ustrezne koordinacije med procesoma oblikovanja prihodnjega strateškega koncepta Nata in strateškega kompasa EU.

Predsednik republike Borut Pahor pa se je med drugim sestal z visokim predstavnikom za Bosno in Hercegovino Christianom Schmidtom, s katerim sta se pogovarjala o razmerah v Bosni in Hercegovini.

O razmerah v Bosni in Hercegovini se je Pahor pogovarjal tudi s predsedujočim predsedstva BiH Željkom Komšićem in članom predsedstva BiH Šefikom Džaferovićem.

Že včeraj se je slovenski predsednik ločeno sestal z nekaterimi visokimi udeleženci konference, s katerimi se je pogovarjal o tesnejšem sodelovanju med državami v regiji z namenom hitrejše in celovite širitve Evropske unije na Zahodni Balkan. Sprejel je predsednika vlade Severne Makedonije Zorana Zaeva, predsednika kosovske vlade Albina Kurtija, predsednika Srbije Aleksandra Vučića in predsednika Bolgarije Rumena Radeva.

Slovenski predsednik se je sestal tudi z drugimi gosti foruma, med drugimi s predsednico Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Odile Renaud Basso, državnim tajnikom Vatikana Pietrom Parolinom, predsednikom in ustanoviteljem foruma Crans Montana Jeanom-Paulom Carteronom ter indijskim ministrom za zunanje zadeve Subrahmanyamom Jaishankarjem.

Anže Logar, Janez Janša in Charles MichelFOTO: Aljoša Kravanja

Forum o prihodnosti EU

Zunanji minister Anže Logar je danes slovenskemu misijonarju na Madagaskarju Pedru Opeki podelil letošnjo nagrado Blejskega strateškega foruma (BSF). Nagrada nas bo še bolj okrepila, da nadaljujemo delo za pravico, razvoj in napredek ljudi, ki so bili pozabljeni na robu družbe, se je preko videopovezave za priznanje zahvalil Opeka.

Prvi dan BSF je bil medtem včeraj posvečen prihodnosti EU, med odmevnejšimi razpravami pa je bilo tudi približevanje Zahodnega Balkana EU. 

Razprava voditeljev je postregla z zavedanjem, da EU, ki jo pretresajo razpoke in nesporazumi, čaka veliko dela, če želi najti skupno strategijo in se iz “gasilca kriz” preobraziti (nazaj) v geopolitičnega igralca. Srbski predsednik je povezavo celo opozoril, da izgublja privlačnost za države kandidatke.

Med odmevnimi temami so bile tudi migracije, kjer je madžarski premier Viktor Orban poudaril, da EU demografskih izzivov ne more reševati z migracijami, saj to spreminja družbo, kar pa na Madžarskem zavračajo. 

Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je bil deležen nekaj kritik, ker je po njegovem mnenju premalo evropskih držav odprlo vrata afganistanskim beguncem. Več govorcev pa je ameriški umik iz Afganistana označilo za polomijo. “Američani so bili pomembni, da ni zmagal nacionalsocializem in da kasneje ni zmagal sovjetski komunizem. Še naprej jih potrebujemo, ampak stvari so se spremenile. Glavni poraz Afganistana ni umik, ampak da je bila to enostranska odločitev, da je bil cilj slabo opredeljen, izvedba slaba,” je ocenil vodja zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta Elmar Brok. Prav tako pa je zdaj po njegovem postavljena pod vprašaj kredibilnost ZDA proti Kitajski in Rusiji. “Vidimo, da se nekatere države že odmikajo k Rusiji in iščejo varnost, ker je Zahod postal nekredibilen. Da ne omenjamo Kitajske.” Rešitev za EU v tem smislu vidi v strateški avtonomiji, ki EU ne bi povsem odmaknila od EU, a bi ji dala večjo kredibilnost. 

Ena osrednjih tem letošnjega Blejskega strateškega foruma pa je bila nedvomno širitev EU na Zahodni Balkan. Slišali smo množico pozivov, naj proces dobi potreben zagon, saj gre predvsem za strateško vprašanje.

“Mi ne iščemo potrdila, da smo Evropejci, mi smo Evropejci,” je dejal albanski predsednik Edi Rama in si prislužil aplavz. Zahvalil se je tudi za povabilo – pa čeprav na stransko razpravo: “Zanimivo je, da nismo povabljeni na razpravo o prihodnosti Evrope. Če bo EU nadaljevala tako, kot nadaljuje zdaj, za nas ne bo dobro, ampak za EU bo pa sploh slabo,” je še ocenil. “Na začetku so omenili ustanovne očete. Če bi se ti ustanovni očetje zbudili in slišali debato o prihodnosti, bi mislili, da je bolje biti mrtev kot živ. Nimam sicer dokaza, ampak mislim, da se obračajo v grobu. O čem se pa pogovarjamo? Kot v Konstantinoplu, ko je padalo obzidje, pa so debatirali o angelih. Se opravičujem za govor, ampak to je prednost tega, da si Evropejec z Balkana nikoli ne izgubiš smisla za humor sredi svoje tragedije.”  

Mateusz Morawiecki, premier Poljske, pa je znova izpostavil, da bo v prihodnjih desetletjih največji izziv EU vprašanje migracij. Zato je pomembno čim prej dokončati evropski projekt že z vidika meja. “Zelo jasni moramo biti glede tega, za kako pomembno strateško vprašanje gre,” je dejal – saj bodo sicer prostor zasedli ruski, turški ali kitajski interesi.  

Na BSF tudi o varnostnih in klimatskih izzivih ter turizmu
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here