Bosanski mediji poročajo, da je slovenski premier Janez Janša predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu predal dokument s smernicami glede “dokončnega razpada Jugoslavije”, eden od glavni projektov slovenskega predsedovanja Uniji pa naj bi bil spreminjanje meja na področju nekdanje Jugoslavije. Veleposlanica Slovenije v BiH Zorica Bukinac je bila medtem poklicana na razgovor s predsedništvom BiH, na katerem je poudarila slovenska prizadevanja za celovitost BiH.

Po poročanju portala Politicki.ba naj bi iz urada Charlesa Michela slovenskemu premierju odgovorili zgolj to, da so dokument prejeli. Portal navaja, da naj bi se Janez Janša zavzemal za spremembo meja Srbije in Kosova glede na načrt Vučić-Thaci. Šel pa naj bi tudi korak dlje in omenjal možnost odcepitve Republike Srbske od Bosne in Hercegovine, združitev delov Črne gore in Severne Makedonije z Albanijo ter v končnici tudi priključitev zahodne Hercegovine Hrvaški. 

“Druga možnost Janševega načrta pa je, da se v BiH oblikujejo tri nacionalne republike. Srbska in hrvaška bi imeli tesne veze z matičnima državama, medtem ko bi bošnjaška republika dobila koridor do mednarodnih voda, ki bi ga varovala zveza Nato,”piše Politicki.ba, ki dodaja, da naj bi Janša že dlje časa zagovarjal koncept velike Srbije in velike Albanije v okviru dokončnega razpada Jugoslavije pod okriljem Evropske unije in Nata. 

Janez JanšaFOTO: Shutterstock

Bosanski mediji se sklicujejo na neimenovanega predstavnika iz Bruslja, ki je povedal, da se v birokratskih krogih pogovarjajo o ponovnem zagonu trgovine z ozemljem. Tako naj slovenski premier ne bi bil osamljen v prizadevanjih za redefiniranje državnih meja na Balkanu. To naj bi po pisanju Politicki.ba podpirale tudi Madžarska, Hrvaška in Poljska, naklonjenost pa naj bi izražali celo Avstrija in Francija. Slednja je med pogovori Vučiča in Thacija izrazila nevtralnost. 

Na pisanje v medijih se je že odzval Janša, ki je na družbenem omrežju zapisal, da se je z Michelom srečal lani in da bi mu zato le “stežka kar koli fizično predal februarja ali marca letos”. Janša poudarja, da Slovenija sicer išče rešitve za razvoj regije in evropsko perspektivo držav zahodnega Balkana, “s takimi zapisi pa se ravno ta cilj skuša onemogočiti”.

Da obstaja velika možnost, da ta skrivni dokument resnično obstaja, so nam viri potrjevali že več dni, a naj bi bil poslan povsem mimo ustaljenih diplomatskih kanalov. Prav tako smo izvedeli, da ga niso videli niti najvišji slovenski predstavniki v Bruslju. Naši viri celo trdijo, da naj bi dokument obravnaval tudi vrnitev nekdanjega premierja Severne Makedonije Nikole Gruevskega v državo.

Bosanski mediji poročajo, da bi bil predlogu teritorialne trgovine na Balkanu naklonjen tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Član predsedništva BiH Željko Komšićje za domače medije potrdil, da je slovenski predsednik med nedavnim obiskom BiH članom predsedništva povedal, da se v Evropi vse glasneje govori o tem, da bi bilo treba “dokončati razpad Jugoslavije”

Iz urada predsednika republike so sporočili, da Borut Pahor z vsebino dokumenta ni seznanjen. “Ker ne pozna vsebine, je ne more komentirati. Sicer pa je predsednik Pahor zagovornik Bosne in Hercegovine, njene ozemeljske celovitosti, evropske perspektive in mirnega razvoja, kar vedno dosledno poudarja,” so odgovorili in dodali, da slovenski predsednik ne podpira razpada BiH, temveč si prizadeva za njeno čimprejšnjo včlanitev v Evropsko unijo.

Borut PahorFOTO: Miro Majcen

“Predsednik Pahor že nekaj let zagovarja tezo, da je širitev EU na zahodni Balkan geopolitično vprašanje, da se z njim ne sme odlašati in da je to najboljši odgovor na nevarnost poskusa uveljavljenja novih meja, skladnih z etničnimi načeli,” so še zapisali v odgovoru. 

Iz Evropske komisije so na naša povpraševanja odgovorili le, da dokumenta niso prejeli ter da prav tako niso seznanjeni z njegovo vsebino.  

S slovenskega zunanjega ministrstva so za STA sporočili, da je edini non paper, h kateremu je pristopila Slovenija glede Zahodnega Balkana, hrvaški non paper s konca lanskega leta.

Na vse glasnejše govorice glede načrtov o “mirnem razpadu BiH” sta se odzvala evropska poslancaKlemen GrošeljinIrena Joveva, ki menita, da bi Slovenija morala v “prvi vrsti podpreti nadaljnji proces integracije držav zahodnega Balkana v EU in pri tem igrati vlogo iskrenega posrednika, ne pa navijati za konkretne, partikularne rešitve, škodljive za regijo in samo Slovenijo. To bi morali početi tudi v skladu z evropskimi vrednotami, načeli, pogodbami in dogovori, predvsem pa brez kakršnega koli evroskepticizma ali – še huje – želja po spreminjanju meja med državami v omenjeni regiji. A Janez Janša nas s svojo destruktivno politiko očitno tudi v zunanjih odnosih pelje v povsem drugo smer.”

 Poslanca nista  seznanjena s tem, kaj v diplomatskih krogih zagovarja aktualna vlada. “Je pa res, da se v teh krogih že nekaj časa govori o spremembi slovenske politike do regije zahodnega Balkana. V vsakem primeru bi moralo vsem biti jasno, da bi spreminjanje meja med državami v regiji oziroma spreminjanje teritorialne ureditve v BiH vodilo kvečjemu v prelivanje krvi,”sta še zapisala v pismu za javnost.

Za pojasnila glede navedb bosanskih medijev smo se obrnili tudi na Evropski svet ter tudi na ameriško veleposlaništvo v Ljubljani.

Predsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajonpa je na družbenih omrežjih zapisala, da so v zadnjih dneh tudi njo zasuli klici in številna zaskrbljena sporočila iz BiH, ki opozarjajo, da skuša predsednik vlade Janša s predlogom o mirnem razpadu BiH dokončati načrt Milošević-Tudžman o oblikovanju velike Srbije in Hrvaške.“Tako neodgovorno ravnanje lahko povzroči novo vojno na Balkanu,” je zapisala. 

Pred dnevi sta v telefonskem pogovoru o Bosni in Hercegovini kot eni od pomembnejših tem zunanje politike razpravljala tudi nemška kanclerka Angela Merkel ter ruski predsednik Vladimir Putin. Več informacij o vsebini pogovora glede na poročila v nemških medijih ni znanih.

Slovenska veleposlanica na predsedništvu BiH: Slovenska politika do BiH ostaja nespremenjena

Zaradi poročil o dokumentu, ki naj bi ga Janša poslal na Evropski svet, so slovensko veleposlanico v Sarajevu Zorico Bukinacpovabili na pogovor na sedež predsedništva BiH. Od nje naj bi zahtevali pojasnila glede domnevne vsebine dokumenta, ki predvideva predrugačenje meja na Balkanu. Poziv je po poročanju medijev prišel iz Komšićevega kabineta. 

Veleposlanica je na sestanku Komšiću zagotovila, da se politika Republike Slovenije do Bosne in Hercegovine ni spremenila ter da Slovenija podpira evropsko pot BiH pri izpolnjevanju pogojev za pridružitev EU, poroča Radio Sarajevo.

Tako Komšić kot predstavnik Bošnjakov Šefik Džaferović sta večkrat poudarila, da mirna razdružitev BiH ni mogoča, medtem ko srbski predstavnik Milorad Dodik meni nasprotno. 

Načrt o ‘dokončnem razpadu Jugoslavije’ razburja v BiH in Sloveniji
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here