Slovenija, Avstrija in Češka so se pri vprašanju solidarne porazdelitve 10 milijonov odmerkov cepiva znašle na nasprotnem bregu kot večina EU. Ves spor pa je osvetlil več težav, denimo slabo dorečena pravila evropskega javnega naročila ter razlike med velikimi in majhnimi državami. Evropski politični parket postaja prizorišče nacionalnih bojev, pravi analitik Marko Balažic. Dodaja, da smo lahko hvaležni, da smo del EU: “Ne predstavljam si, kako bi bile videti naše zaloge cepiv, če bi bili prepuščeni sami sebi.”

Sebastian Kurz in Janez Janša.FOTO: Aljoša Kravanja

Nestrinjanje glede porazdelitve cepiv je pokazalo več problemov. Na eni strani se je pokazal problem javnega naročanja na evropski ravni oziroma dejstvo, da so bila ta pravila javnega naročanja cepiv dokaj slabo dorečena, pravi politični analitik Marko Balažic. “Posledično praktično ne vemo, kje smo v odnosu do velikih farmacevtskih podjetij. Logično je, da potem določene države solirajo, da bi si zagotovile cepiva, ki jih sicer niso prejele.” Balažic vse včerajšnje dogajanje tako razume v tem duhu. 

“Na drugi strani pa gre za slabo potezo, saj je Evropska unija osnovana na konceptu solidarnosti. Uporabljati ta koncept zgolj takrat, ko to ustreza nacionalnim državam, vodi v dezintegracijo EU,” še opozarja. 

Ob tem spomni na velike zamude, ki so nastajale pri dobavi dogovorjenih odmerkov cepiva, še posebej cepiva AstraZenece, na kar je Evropska unija odgovorila celo z omejitvijo izvoza cepiva iz EU. “Osnovni pogoji velikega javnega evropskega naročila niso bili izpolnjeni.”

Pokazale pa so se tudi razlike med majhnimi in velikimi državami, še izpostavlja. “Velike države so veliko uspešnejše pri zagotavljanju cepiva, majhne pa potem na nek način iščejo svoj prostor pod soncem in kažejo svojo nemoč pri tem, da bi si zagotovile večje število odmerkov.” 

“Kljub slabši izvedbi evropskega javnega naročila pa smo lahko hvaležni, da smo del EU. Ne predstavljam si, kako bi bile videti naše zaloge cepiv, če bi bili prepuščeni sami sebi,” še dodaja. 

Politični analitik Marko Balažic.FOTO: Damjan Žibert

Opozorila so bila že prej 

Poudarja tudi, da so majhne države opozarjale že pred včerajšnjim sporom. Med drugim je šest voditeljev članic EU, med njimi tudi slovenski premier, v pismu  predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen pozvalo k zagotovitvi enakega dostopa do cepiv vsem članicam, majhnim in velikim.“Nekatere vzporednice lahko potegnemo z migrantsko krizo in solidarnostno razdelitvijo kvot, na kar prav tako niso pristale vse države članice.” 

Balažic večjo težavo sicer vidi v tem, da se v zadnjem času evropski politični parket uporablja za nacionalne boje in nacionalne politike.“Gre za mobilizacijo nacionalnih volivcev.” 

Bistveno pa ves včerajšnji spor po njegovih besedah ne bo vplival na razmerja moči v Evropski uniji. “Mislim, da je pritisk majhnih držav prinesel tudi to, da so do določene mere omejili izvoz cepiva.”

Kako bo nestrinjanje s solidarnostnim mehanizmom odmevalo doma, v Sloveniji? 

Sloveniji bi po solidarnostnem načrtu portugalskega predsedstva pripadlo skoraj 33.000 odmerkov Pfizerjevega cepiva,  po sistemu pro rata pa bo prejela okoli 47.000 odmerkov. “Tisti, ki bo zagotovil več cepiva, bo vedno izšel kot nacionalni zmagovalec, pa naj bo to avstrijski kancler Kurz ali Janez Janša,” pravi Balažic, a dodaja, da je situacija v Sloveniji vseeno malo bolj specifična zaradi velike polarizacije. “S tem bo utrdil prepričanje tistih, ki ga podpirajo, pri nasprotnikih pa bo okrepil prepričanje, da izsiljuje Evropo in da ni solidaren. Gre za dvorezen meč.” 

Spori v Bruslju so v Sloveniji dvorezen meč.FOTO: Miro Majcen

Iz Bruslja kritike na račun avstrijskega kanclerja 

Da gre za boleč politični poraz za avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza, so se medtem danes razpisali tuji mediji. Bruseljski Politiko tako piše, da je bil poražen na več frontah – ni mu uspelo zagotoviti večje količine cepiva za Avstrijo, obrnil je hrbet zaveznikom, obenem pa je spodkopal lastne težnje po tem, da bi postal eden od voditeljev evropske desne sredine. Politico navaja diplomatske vire, ki pravijo, da je Kurzev ugled s tem utrpel velik udarec.

Kurz za pomanjkanje odmerkov cepiva v Avstriji krivi Bruselj, a uradni Dunaj se sam ni odločil naročiti vseh odmerkov, ki bi jih lahko, še piše Politico. “To ni presenečenje za nas, ki smo že dlje časa v opoziciji. Kurz vidi Evropsko unijo kot sredstvo za doseganje lastnih političnih ciljev. To je povezano s tem, da je doma v političnih težavah, sedaj pa uporablja EU kot grešnega kozla,” pravi avstrijska evroposlanka Claudia Gamon

Slovenija se je pri vprašanju solidarne porazdelitve 10 milijonov odmerkov cepiva Pfizerja in BioNTecha skupaj z Avstrijo in Češko znašla na nasprotnem bregu kot druge države članice EU. Portugalsko predsedstvo je namreč predlagalo, da bi 10 milijonov odmerkov porazdelili po solidarnostnem mehanizmu, pri tem bi tri milijone porazdelili med države članice, ki jih je pandemija covida-19 najbolj prizadela – gre za Hrvaško, Bolgarijo, Estonijo, Latvijo in Slovaško, nekaj več odmerkov pa bi prejela tudi Češka. Preostalih sedem milijonov odmerkov pa bi se porazdelilo po že obstoječi formuli pro rata. A so premierji Janez Janša, Sebastian Kurz in Andrej Babiš temu nasprotovali, trojica držav pa tako sedaj ni vključena v solidarnostni mehanizem, medtem ko je tega ostalih 19 držav članic sprejelo. Vlada pojasnjuje, da je pri drugačni rešitvi vztrajala zaradi Češke, ter da so si prizadevali za razdelitev vsaj 5 milijonov odmerkov od desetih.

‘Ne predstavljam si, kako bi bile videti naše zaloge cepiv, če bi bili prepuščeni sami sebi’
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here