Na tisoče ljudi je že pobegnilo pred požari, ki uničujejo ogromne borove gozdove in tudi domove na drugem največjem grškem otoku Evboja. “Pred nami je še en težak večer, še ena težka noč,” je dejal namestnik grškega ministra za civilno zaščito Nikos Hardalias. Divjanja gozdnih požarov še ni konec. Oblasti opozarjajo, da je nevarnost nadaljnjih požarov v številnih predelih, vključno z Atenami in Kreto, še vedno velika. “Sami smo, bliža se nam konec,” je medtem posvaril župan mesta Istieja na otoku Evboja. V Turčiji skušajo pod nadzor spraviti še najmanj šest požarov. Slovenski gasilci pa se medtem v Severni Makedoniji z ognjenimi zublji borijo na zelo razgibanem in hribovitem področju.

Po podatkih evropskega informacijskega sistema za gozdne požare je v zadnjih desetih dneh v Grčiji zagorelo več kot 56 tisoč hektarjev površine. Na severnem delu otoka Evboja medtem še vedno gori več kvadratnih kilometrov gozda. Ponoči so se borili proti požaru, ki se je raztezal okoli sedem kilometrov daleč. Z otoka so evakuirali že več tisoč ljudi. Na obali Evboja so bile za evakuacijo pripravljene reševalne ladje grške obalne straže ter več čolnov in ribiških ladij. “Počutim se jezno. Izgubila sem svoj dom,” je dejala Vasilikia, ena od prebivalk. “To je katastrofa. Naše vasi so uničene, od naših domov ni ostaloni več.”

Evakuacija na EvbojiFOTO: AP

Na Peloponezu niso razmere nič boljše. Tam gori v bližini mesta Megalopolis na jugu polotoka, požar na zahodu pa se premika proti notranjosti polotoka, gozdnati pokrajini Arkadija.

Oblasti so vzpostavile tudi telefonsko številko za ljudi s težavami z dihanjem.

Regionalne oblasti pozivajo k dodatni pomoči, predvsem iz zraka. Ob tem pa so kritični, da gasilska letala ostajajo v bližini Aten, zaradi česar drugod po državi požari še naprej divjajo nenadzorovano. Na drugi strani gasilci trdijo, da ne morejo biti na vseh koncih hkrati in da je severno od Aten obstajala nevarnost, da se požar razširi na poseljena območja. Premier Kiriakos Micotakis je v preteklih dneh že večkrat poudaril, da je prednostna naloga vlade “zaščita človeških življenj”.

Severno od Aten se sicer razmere stabilizirajo, saj jim je uspelo pogasiti nekaj manjših požarov. Ob umirjanju razmer pa so vidne hude posledice požarov. Po prvih ocenah je ogenj uničil več kot 300 hiš in industrijskih objektov. Hudo poškodovano je tudi električno omrežje in po ocenah pristojnih bo trajalo do 15 dni, preden bo spet stekla oskrba z električno energijo.

Grčiji so na pomoč priskočile številne države, vključno z Veliko Britanijo, Francijo, Romunijo, Ciprom, Švico in Poljsko.

Vaščani postali neopevani junaki turških požarov

Tuje države so z letali in helikopterji priskočile na pomoč tudi Turčiji, kjer danes še najmanj šest požarov ni pod nadzorom. Gasilci so se osredotočili predvsem na provinco Mugla na zahodu države, kjer močan veter otežuje gašenje. Zaradi vetra se je znova razplamenel požar v provinci Aydin, ki so ga pred tem že spravili pod nadzor.

Medtem pa se je ključnik #HelpTurkey, ki se je ob začetku požarov v tej državi razširil po spletu, spremenil v državni škandal. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je namreč zgrožen nad idejo, da bi njegova država potrebovala pomoč, pa čeprav je turška vlada razkrila, da nima več delujočih gasilskih letal, ki bi pomagala pri gašenju požarov. “Teror laži se širi iz Amerike, Evrope in nekaterih drugih krajev,” je Erdogan komentiral kampanjo #HelpTurkey. Tožilstvo pa je zaradi predsednikovega ogorčenja že sporočilo, da bo preučilo, ali se je ključnik res uporabljal “za vzbujanje tesnobe, strahu in panike v javnosti ter kot način sramotenja turške vlade”.

Turški medijski regulator je ob tem z denarno kaznijo zagrozil vsem televizijskim kanalom, ki še naprej predvajajo posnetke požarov v živo ter zgodbe, “ki v javnosti povzročajo strah in skrbi”.  Večina postaj se je na grožnjo s kaznijo odzvala tako, da je zmanjšala poročanje o katastrofi, v kateri je do zdaj umrlo že osem ljudi in ki je uničila ogromne gozdnate površine, poroča France24.

Medtem pa so se v akciji izkazali turški vaščani. Pograbili so grablje, lopate in sekire, si nadeli čelade in se odpravili v hribe ter izčrpanim gasilcem, ki se borijo proti smrtonosnim požarom, pomagali iskati poti po neznanem terenu. Pomagajo tudi pri gašenju manjših požarov. “Če tega ne bomo storili, se bo ogenj razširil in potem bomo potrebovali helikopterje ali letala,” je dejal 50-letni trgovec Mehmet Yesimoglu.

Le redki vedo, k čemu se bodo lahko vrnili, ko se požari končno umirijo. Toda namesto da bi nemočno obstali, so se številni pridružili gašenju v prvih bojnih linijah. “To ni nekaj, kar znamo že od nekdaj. Poskušamo biti logični. Gledaš, kam se širijo plameni, in jih poskušaj prehiteti. Čeprav nismo profesionalci, se trudimo po svojih najboljših močeh,” je dejal 30-letni Tanzer Bulut.

Gasilcem pomagajo, kakor vedo in znajo. Na neznanem terenu jim kažejo poti, jih usmerjajo ter jim darujejo hrano in vodo. Hakanu Karabulutu, ki vodi istanbulsko gasilsko enoto, poslano na območje katastrofe, je na roki zmanjkalo prstov, da bi lahko naštel vse načine, na katere pomagajo domačini. “Najprej so naši vodniki. Nato nam pokažejo, kje je treba napolniti vodo, nam povedo, kje so požari, in nudijo logistično podporo, pa naj gre za hrano ali pijačo. Prav tako nam pomagajo nositi gasilske cevi,” je naštel ter dodal, da zaupajo njihovemu poznavanju okolice.

Razmere pa so se umirile v Antalyi. Gasilske enote počasi umikajo z območja in jih selijo na zahod Turčije. Po ocenah strokovnjakov so požari doslej uničili že več kot 100 tisoč hektarjev površine. V državi medtem preučujejo vzroke požarov. V Marmarisu naj bi požar pomotoma zanetili otroci. V Bodrumu pa so zaradi suma, da so iz avta odvrgli cigaretne ogorke, aretirali tri ljudi.

Slovenski gasilci v Severni Makedoniji pred požari branijo tudi minsko polje

Severno Makedonijo prav tako požirajo ogromni požari, ki so ta teden divjali zlasti na vzhodu države in uničili več kot 3000 hektarjev površine. Konvoji pomoči, poslani iz Slovenije in Avstrije, so v Severno Makedonijo prispeli že šestega avgusta, dan po tem, ko je vlada razglasila izredne razmere. V Severno Makedonijo je v sredini tega tedna odšlo skoraj 50 slovenskih gasilcev, ki so bili v akciji na območju makedonskih krajev Robovo in Budinarci. Pomoč sta poslali tudi Srbija in Bolgarija.

Slovenski gasilci, ki v Severni Makedoniji pomagajo pri gašenju požarov, so pred ognjem uspešno zaščitili objekte v bližini vasi Budinarci. S pomočjo helikopterja se borijo tudi proti požaru, ki se je širil proti minskemu polju, so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje. V državi so razmere že večinoma pod nadzorom. Pred ognjem so z aktivnim gašenjem požarne linije uspešno obranili vas Robovo, za danes pa je predviden ogled območja iz zraka.

Za ogled vsebine z družbenih omrežij omogoči piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Pri slovenski upravi ocenjujejo, da so razmere še vedno zelo neugodne, saj piha veter, ki ves čas spreminja smer, temperature ostajajo nad 35 stopinj Celzija, relativna vlažnost pa je nizka. Območje je obenem gosto poraščeno, pretežno z borovim gozdom in cipresami, teren pa je zelo razgiban.

V Severni Makedoniji še naprej divjajo požari pri krajih Berovo in Pečevo, na območju kraja Staro Nagoričane pa jim je uspelo pogasiti požar, a ta še vedno predstavlja nevarnost zaradi močnega vetra, poroča makedonska tiskovna agencija Mia.

Za ogled vsebine z družbenih omrežij omogoči piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Premier Zoran Zaev, ki je danes obiskal območje Berova, pričakuje, da bodo danes ali v ponedeljek pogasili tudi gozdne požare v bližini kraja Budinarci. Tudi sam je izpostavil izziv, ki ga predstavljajo visoke temperature, a izrazil upanje, da se bo veter umiril. “Območje bodo danes pregledale in na njem posredovale vse naše sile, ki jih podpirajo tuji gasilci v državi. Znova želim izraziti globoko hvaležnost avstrijskim, slovenskim, bolgarskim in srbskim ekipam ter vsem, ki pomagajo,” je dodal.

Po oceni vodje kriznega centra Stojančeja Angelova so razmere po večini države pod nadzorom, z izjemo požarov v regiji Berovo. Poudaril pa je, da življenja ljudi niso ogrožena.

Veliki požari so goreli tudi na sosednjem Kosovu in v Albaniji, kjer je gasilskim ekipam uspelo obvladati večino požarov. Velika območja tako imenovanih prekletih gora, znanih tudi kot albanske Alpe, so opustošili požari na zahodu Kosova v bližini meje z Albanijo.

Med reševanjem živine na svoji kmetiji je umrla ena oseba. Za pomoč lokalnim gasilcem so bile vpoklicane tudi kosovske oborožene sile, Natove sile pa so priskrbele helikopterje za gašenje iz zraka.

Po požaru v Kaliforniji pogrešajo več ljudi

Po obsežnem požaru na severu Kalifornije, ki je v celoti uničil dve mesti, oblasti pogrešajo najmanj pet ljudi. Požar Dixie je tretji največji v zgodovini Kalifornije, do sobote zvečer pa je uničil več kot 180 tisoč hektarjev površine. Čeprav se požar še naprej širi, oblasti upe polagajo na ohladitve. Gasilcem je uspelo do sobote pod nadzor spraviti okoli 21 odstotkov požara. V požaru pa so bili doslej ranjeni trije gasilci.

Čeprav se požar še širi, gasilci velike upe polagajo na izboljšanje vremenskih razmer, saj so imeli v beležili nižje temperature in mirnejše razmere. Po pričakovanjih bo tako tudi danes.

Požar je že pred tem uničil mesto Greenville, iz katerega so pravočasno evakuirali njegovih 800 prebivalcev, požgal pa je tudi manjše mesto Canyondam. Lokalne oblasti pogrešajo še najmanj pet ljudi iz Greenvilla, pet drugih pogrešanih pa jim je uspelo najti.

Proti požaru se bori več kot 5000 gasilcev, ogromne oblake dima na nebu pa je mogoče videti tudi iz vesolja. Glede na začetno preiskavo je požar najverjetneje nastal zaradi padca drevesa na električni kabel.

Ogenj požira grške gozdove, prebivalce pozivajo k evakuaciji
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here