Policija je potrdila naše informacije, da je dosedanja v. d. direktorice Nacionalnega preiskovalnega urada Petra Grah Lazar imenovana za direktorico NPU. Na položaj je prišla prav s pomočjo nedavno sprejetega zakona o organiziranosti in delu v Policiji, ki omogoča imenovanje vodje NPU brez posebnega razpisnega postopka. Ob tem se tudi odpira vprašanje, kako je Grah Lazarjeva sploh postala direktorica NPU, ko pa je delovno sodišče pritrdilo nezakonito razrešenemu direktorju NPU Darku Muženiču in odločilo, da se postopek izbire kandidata direktorja ne sme nadaljevati. Hkrati pa se z njenim imenovanjem potrjujejo naše napovedi, da se je vlada spreminjanja zakonodaje lotila zato, da bi lahko namesto direktorja NPU zaposlila osebo, ki sicer ne bi izpolnjevala pogojev za delovno mesto.

Informacije o današnjem imenovanju dosedanje v. d. direktorice NPU Petre Grah Lazar na mesto direktorice NPU nam je potrdila policija, je pa imenovanje, sledilo takoj, ko je v veljavo stopil spremenjeni zakon o organiziranosti in delu v Policiji. V skladu s tem se spreminjajo pogoji za zasedbo direktorskega položaja na NPU, med drugim ni več potreben javni razpis, kar pomeni, da direktorja odslej ne izbirajo, temveč kar imenujejo. Kot ocenjuje pravni strokovnjak, dr. Rajko Pirnat, s tem “Nacionalni preiskovalni urad postaja organizacijska enota drugega reda”

Kot smo že poročali, na Grah Lazarjevo letijo številni očitki zaradi pomanjkanja izkušenj. Pomanjkanje kompetenc ji je med drugim očital tudi nekdanji direktor uprave kriminalistične policije Aleksander Jevšek, ki je dejal, da “NPU vodi oseba, ki nima vodstvenih izkušenj” in “ne notranje ne zunanje strokovne avtoritete, ki jo predstojnik takšnega organa mora imeti”. Jevšek je še opozoril, da gre za osebo, ki je “povezana še z nekaterimi ljudmi, ki jih isti NPU preiskuje”.  

Grah Lazarjeva, sicer prijateljica Roka Snežiča, ki ga je Jevšek verjetno imel v mislih, je nekdanjega direktorja uprave kriminalistične policije zaradi njegovih kritik kazensko ovadila, vendar je Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti njeno ovadbo nato zavrglo.

Petra Grah LazarFOTO: Bobo

Pa vendar nov zakon zadeve obrača na glavo in omogoča imenovanje kadra, ki mu ni treba izpolnjevati pogojev kot vsem dosedanjim visokim uslužbencem v Policiji, med drugim tudi direktorjem NPU. Prav tako bega dejstvo, da je Grah Lazarjeva na položaj prve osebe na NPU prišla praktično čez noč, saj se je v Policijo vrnila iz družbe Deloitte, v kateri je delala kot menedžerka za finančno svetovanje. Zato ni nič čudnega, da so se takoj usuli očitki o sumu političnega kadrovanja. 

Grah Lazarjeva se je policijo vrnila šele lani, a hitro napredovala. Kot so nam pojasnili na Policiji, se je oktobra 2020 tam zaposlila kot vršilka dolžnosti direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada, za nedoločen čas pa so jo zaposlili v petek, na delovnem mestu kriminalistični svetnik v vodstvu Uprave kriminalistične policije.

Ko je Grah Lazarjeva delala na NPU kot kriminalistika, po naših informacijah ni napisala niti ene kazenske ovadbe, čeprav je na nedavnem zaslišanju na državnozborski komisiji dejala, da je “napisala več kot nič ovadb”. Njen vzpon na vrh Nacionalnega preiskovalnega urada je bil po vrnitvi v Policijo bliskovit, z novim zakonom pa so zaobšli nekatere pogoje, ki jih nova direktorica ni izpolnjevala.

Policija potrdila naše informacije, Grah Lazarjeva za obdobje treh mesecev direktorica NPU

Policija nam je potrdila, da je bila dr. Petra Grah Lazar s 13. novembrom na podlagi 67. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ki je začel veljati prav ta dan op.a.) “zaradi nemotenega opravljanja nalog policije, začasno (za obdobje treh mesecev) premeščena na delovno mesto direktorice Nacionalnega preiskovalnega urada”.

Z uveljavitvijo zakona je bil črtan 49. člen Zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki je določal, da se za postopek imenovanja in razrešitve direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, o imenovanju in razrešitvi direktorja organa v sestavi, pojasnjujejo na policiji. “Glede na navedeno dela na tem delovnem mestu ne more več opravljati vršilec dolžnosti, saj veljavna zakonodaja tega za običajne položaje ne predvideva, niti ne omogoča.” 

Pojasnjujejo, da je bilo delovno razmerje sklenjeno na podlagi tretjega odstavka 45. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki določa, da se za sklenitev delovnega razmerja policista na delovnih mestih, za katera se zahtevajo posebna znanja in spretnosti, ne uporablja zakon, ki ureja sistem javnih uslužbencev, in tudi ni potrebna javna objava. “Delovna mesta se določijo v aktu o organizaciji in sistemizaciji. Akt o notranji organizaciji v alineji 103. člena določa, da se lahko brez javne objave in javnega natečaja sklene delovno razmerje policista, če se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas ali za določen čas zaradi začasno povečanega obsega dela s policistom, ki mu je pogodba o zaposlitvi prenehala veljati s sporazumom o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in izpolnjuje vse pogoje iz 44. in 58. člena ZODPol.” Dodali so, da dr. Petra Grah Lazar te pogoje izpolnjuje. 

Pirnat: NPU je postal organ drugega ranga

Da NPU z novim zakonom izgublja veljavo, pove tudi Pirnat. “NPU je nekako zreduciran na notranjo organizacijsko enoto ene uprave in v resnici kakšen poseben postopek imenovanja direktorja ni več potreben. Prej je zakon posebej določal postopek, ki je enak postopku za imenovanje predstojnikov organov v sestavi ministrstva, sedaj pa je bilo to črtano in javni razpis za imenovanje vodje notranje organizacijske enote drugega ranga, kot je NPU, ni več potreben.”  Pirnat dodaja, da se pri takih organizacijskih enotah vodje preprosto določijo, kar pa doslej ni bilo mogoče, saj so morali kandidati za najpomembnejše funkcije v Policiji izkazati številne kompetence.  

Od 13. 11. velja spremenjeni zakon o organiziranosti in delu v Policiji, ki med drugim prinaša spremembe glede umestitve in avtonomnosti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Ta je po novem notranjeorganizacijska enota uprave kriminalistične policije, enota in direktor urada pa sta podrejena direktorju uprave.

Primer Muženič

Ob tem se zastavlja tudi vprašanje, kaj je z nezakonito odstavljenim Darkom Muženičem. Ta je zaradi razrešitve vložil tožbo na upravno sodišče, ki je njegovo razrešitev odpravilo in zadevo vrnilo Policiji v ponoven postopek. Nato je na Muženičev predlog delovno sodišče potrdilo začasno odredbo, da se zadrži izbira kandidata za direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Kot kaže, je vladi z novo zakonodajo uspelo zaobiti odločitev sodišča.

Po Muženičevi razrešitvi je sicer NPU kot vršilec dolžnosti sprva vodil Igor Lamberger. Po komaj dveh mesecih ga je zamenjal Uroš Lepoša, ki pa je že v začetku oktobra generalnemu direktorju Policije predlagal, naj ga razreši, kot razlog pa je navedel osebne razloge. Nekaj dni kasneje je kot vršilka dolžnosti vodenje NPU prevzela Petra Grah Lazar. Aprila letos ji je sedanji direktor Policije Anton Olaj mandat v. d. direktorice podaljšal za šest mesecev, vse do danes, ko naj bi Grah Lazarjeva postala direktorica NPU. 

V delu opozicije so nasprotovali spremembi zakona, saj da bo lahko tako minister za notranje zadeve usmerjal policijske preiskave. Po njihovem mnenju novela povzroča dokončno politično podreditev NPU ter dokončen politični prevzem Policije in čistko v njej.

Petra Grah Lazar čez noč postala direktorica NPU, zaradi nje spremenili celo zakonodajo
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here