Na vrhu COP26 v Glasgowu je bil sklenjen dogovor, katerega cilj je preprečiti nevarne podnebne spremembe. Glasgowski podnebni pakt je prvi podnebni dogovor, ki izrecno načrtuje zmanjšanje premoga, najslabšega fosilnega goriva za toplogredne pline. Končni dogovor obeta tudi več denarja za države v razvoju. Tem bodo pomagali pri prilagajanju na podnebne vplive. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres bi si medtem želel bolj ambiciozen zaključek podnebne konference.

Podnebna konferenca COP26 v Glasgowu se je po podaljšku končala z dogovorom o omejitvi globalnega segrevanja.  Izjava, ki so jo sprejeli po dveh tednih pogajanj, poziva države, da začnejo ustavljati uporabo premoga. Gre za prvi tovrstni dogovor. Predsedujoči konferenci Alok Sharma je s solznimi očmi razglasil, da se je COP26 zaključil z dogovorom več kot 200 držav.

 Vendar pa obljube ne segajo tako daleč, da bi omejile tudi dvig temperature na 1,5 stopinje Celzija, poroča BBC.

Dosegli dogovor o omejitvi globalnega segrevanja.FOTO: AP

Prvotna zaveza za postopno opuščanje premoga je sicer nekoliko okrnjena, potem ko sta Indija in Kitajska v zadnjem trenutku vložili ugovore na besedilo ter predlagali “postopno opuščanje” in ne več “postopnem odpravljanju” premogovnih tovarn, ki ne uporabljajo tehnologije za zajemanje ogljika, s čimer bi nekoliko zmanjšale svoje onesnaževanje. A do dogovora je prišlo kljub njunemu posredovanju z željo, da bi dosegli bolj ohlapne zaveze glede uporabe fosilnih goriv. Sharma je dejal, da mu je žal za razvoj dogodkov, a ob tem dodal, da je ključnega pomena, da se sporazum zaščiti kot celoto.

Ključni dosežki tokratnega sporazuma so vključitev zaveze za postopno opuščanje premoga, redni ponovni pregled načrtov za zmanjšanje emisij in večja finančna pomoč državam v razvoju.

Delegati v Glasgowu so pogajanja začeli z namenom določiti izvajanje pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015, po katerem naj bi pogodbenice globalno segrevanje omejile na precej pod dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale za njegovo omejitev na 1,5 stopinje. Njihov cilj je bil tudi zagotoviti ustrezno financiranje za države, ki so zaradi podnebnih sprememb najbolj ogrožene.

Poznavalci sicer menijo, da dogovor ne vsebuje vsega, kar bi bilo potrebno, da bi se izognili nevarnemu dvigu globalnih temperatur in pomagali državam, ki se soočajo z naravnimi katastrofami. Laurence Tubiana, arhitekt pariškega podnebnega sporazuma, je na primer dejal, da “konferenca ni zagotovila takojšnje pomoči ljudem, ki zdaj trpijo.”

Končno besedilo obenem poziva tudi k odpravi neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, države pa naj do konca prihodnjega leta okrepijo svoje cilje za zmanjšanje emisij do leta 2030, da bi omejile nevarno segrevanje ozračja.

Po nasprotovanju bogatih držav na čelu z ZDA in EU pa v besedilu ni bilo nobene omembe nekakšnega posebnega finančnega instrumetna za škodo, ki so jo podnebne spremembe že povzročile v državah v razvoju. Namesto tega je le obljubil prihodnji “dialog” o tej temi. “Za nekatere sta izguba in škoda lahko začetek pogovora in dialoga. Za nas pa je to vprašanje preživetja,” pa je dejala maldivijska ministrica za okolje Shauna Aminath.

Guterres bi si želel bolj ambiciozen zaključek COP26, Greta Thunberg brez navdušenja nad dogovorom

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres bi si želel bolj ambiciozen zaključek podnebne konference COP26 v Glasgowu. Izpostavil je prav to, da dogovor ne izpolnjuje zahtev znanosti za to, da bi omejili globalno segrevanje za še sprejemljivih 1,5 stopinje Celzija. Dogovor je tako označil za “kompromis, ki odraža interese, protislovja in stanje politične volje v današnjem svetu”.

“Gre za pomemben korak, a ni dovolj. Čas je, da preklopimo v način za nujne primere,” je še zapisal. Kot je dodal, je podnebni boj bitka za naša življenja, ki jo moramo dobiti. V video nagovoru, ki ga je objavil skupaj z zapisom, je ponovno pozval h koncu uporabe premoga in subvencioniranju uporabe fosilnih goriv. “Ogljiku je treba določiti ceno,” je poudaril.

Zavzel se je za zaščito ranljivih skupnosti pred posledicami podnebnih sprememb ter za finančno pomoč državam v razvoju, za kar bi bilo potrebnih sto milijard ameriških dolarjev. “Teh ciljev na tej konferenci nismo dosegli, a imamo nekaj gradnikov za napredek,” je dejal.

“Pot napredka ni vedno premočrtna, včasih naletimo tudi na obvoze in ovire, vendar pa bomo prišli do cilja,” je skušal še potolažiti vse, ki so razočarani nad dogovorom v Glasgowu. “Ni predaje, ni umika, pritiskajmo naprej,” je še pozval generalni sekretar ZN v svojem nagovoru.

“COP26 je končan. Tukaj je kratek povzetek: bla, bla, bla,” je zapisala Greta Thunberg.FOTO: AP

Podnebna aktivistka Greta Thunberg pa nad dogovorom, ki ga je prinesla podnebna konferenca, ni najbolj navdušena. “COP26 je končan. Tukaj je kratek povzetek: bla, bla, bla,” je zapisala na spletu. Pri tem je poudarila, da se resnično delo nadaljuje izven teh dvoran in da se ne bodo nikoli vdali.

Ob tem je ponovno objavila svoj zapis iz 7. novembra, v katerem je opozorila, da “če ne bomo dosegli takojšnjega, drastičnega in še nevidenega zmanjšanja izpustov pri viru, potem bo to pomenilo, da nam ne uspeva v soočanju s to podnebno krizo”.

“Majhni koraki v pravo smer”, “storjenega je bilo nekaj napredka” ali “počasi zmagujemo” je enako porazu, je Thunbergova ocenila že prejšnji teden, zdaj pa je te ugotovitve ponovila.

Predhodno pogajanje

Besedilo izjave, ki so jo voditelji predhodno pripravili po dveh tednih pogajanj, je vsebovalo poziv državam, da prihodnje leto okrepijo zdajšnje podnebne zaveze, najbogatejšim pa tudi, da do leta 2025 podvojijo sredstva za financiranje podnebnih ukrepov v primerjavi z letom 2019.

V današnjem osnutku je bila omemba fosilnih goriv šibkejša od prejšnjega osnutka, ki je države prav tako pozival, naj pospešijo postopno opuščanje premoga in subvencij za fosilna goriva. 

Nov osnutek je ob tem vseboval tudi poziv k “prepoznavanju potrebe po podpori za pravičen prehod”, ki bi omogočila razogljičenje državam v razvoju, odvisnim od fosilnih goriv. V besedilu sicer ni bilo omenjeno nobeno posebno financiranje za izgubo in škodo, ki bi jo revnejše države utrpele ob opuščanju fosilnih goriv, kar je bila tudi ključna zahteva revnejših držav. V osnutku je bila tako zgolj ponovno poudarjena nujnost povečanja ukrepov in podpore za ranljive države.

Podnebni vrh COP26 v GlasgowuFOTO: AP

Osnutek je sicer predvideval tudi poziv državam, da pospešijo svoje načrte za zmanjšanje emisij in do konca leta 2022 predložijo nove načrte. To je kar tri leta prej, kot je določeno v pariškem podnebnem sporazumu.

Podnebna konferenca v Glasgowu bi se sicer morala končati že v petek, a so se pogajanja zavlekla.

Podnebna konferenca COP26 se je končala z dogovorom o omejitvi globalnega segrevanja
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here