Učenci se bodo morali od prihodnje srede samotestirati, starši bodo morali dati pisno soglasje. Učencem, ki se ne bodo samotestirali, se vstop v šole začasno prepove, izobraževali se bodo na daljavo. Njihovi starši pa ne bodo upravičeni do plačane odsotnosti od dela. Kako nove ukrepe komentira šolska ministrica Simona Kustec in ali so šole pripravljene na dodatno delo – šolanje v učilnici in na daljavo? Kustečeva odgovarja, da na to morajo biti pripravljene. Ravnatelj Osnovne šole Prežihov Voranc pa poudarja, da gre za izjemnem zgodovinskem trenutku človeštva ter da od staršev in učencev pričakuje, da bodo pri spoštovanju ukrepov sodelovali.

Ravnatelji so se z javnim pismom obrnili tudi na nezadovoljne starše. Morebitna nestrinjanja naslovite na odločevalce, pravijo, napovedane proteste pred šolami pa prekličite, ker šole v teh težkih razmerah za delo potrebujejo stabilnost in mir. Toda kako bo dejansko potekalo samotestiranje? So šole na to pripravljene? “V petek so vsi ravnatelji osnovnih in srednjih šol dobili posebne okrožnice, v katerih je nov odlok še natančneje obrazložen, zapisana pa so tudi pravila,” je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnila šolska ministrica Simona Kustec.

Ravnatelj Osnovne šole Prežihov Voranc Marjan Gorjup ob tem poudarja, da nekatere nejasnosti še vedno obstajajo ter da se sproti pojavljajo tudi nove. “Najbolj nas skrbi, kako bo samotestiranje steklo z najmlajšimi otroci v osnovnih šolah,” pravi. Ravnatelji so pripravili dve pobudi vladi, za spremembo nekaterih delov odloka.

Gorjup ob tem poudarja, da niso želeli zmanjšanja ostrine ukrepa, temveč da bi se odgovornost vsaj prvi teden do določene mere prenesla tudi na starše: “Menim, da bi lažje teklo, če bi otroci v domačem okolju najprej samotestiranje vadili, nato pa bi ga opravljali v šolskem okolju ob prisotnosti odraslih oseb.” Ob tem dodaja, da si težko predstavlja, da bi poln oddelek otrok takšen proces opravil prej kot v eni šolski uri in pol: “Potrebujejo namreč veliko navodil, usmeritev in popravkov.”

 Vprašanje, zakaj se tudi za najmlajše uporabljajo testi, ki so sicer priporočeni za starejše od 14 let, Kustečeva medtem odgovarja, da bi bilo vpršaanje bolje nasloviti na svetovalno skupino za covid-19 in vodjo skupine Matejo Logar. “Za nas je pomembno, da smo okrožnici priložili poseben protokol za izvajanje samotestiranja ter da je potrebno tudi soglasje staršev.” Kot pravi, so v okrožnici vsa natančna navodila, v primeru, da bi se pojavile kakšne nejasnosti, pa zagotavlja, da jih bodo nemudoma odpravili.

Kustečeva zavrača očitke, da pri sprejemanju odločitev niso prisluhnili šolski stroki

Gorjup ob novih ukrepih meni, da je pristop dober, saj gre za presejalne teste, ki zagotavljajo večjo verjetnost, da v populaciji učencev odkrijejo morebitno okužbo. “Slab je samo v delu, da vlada ni prisluhnila našemu predlogu, da bi najmlajšim pomagali tako, da bi se samotestiranja naučili v domačem okolju,” meni.

Očitke ravnateljev, da jim oblast znova ni prisluhnila Kustečeva zavrača. “Ta teden smo imeli še eno dodatno srečanje z ravnatelji srednjih in osnovnih šol, po katerem smo pobude prenesli do svetovalne skupine. Vendar pa zaradi zahtevne epidemiološke slike, je bilo skupno stališče, da ta ukrep moramo sprejeti, če želimo ohraniti izvajanje pouka v šolah.” Poudarja, da moramo zaupati stroki, ki je predlagala ta sistem.

Simona Kustec: “Protokoli ob pozitivnem testu so zelo jasni.”FOTO: POP TV

Kakšni so protokoli ob pozitivnem testu pri učencu? Kustečeva je jasna: “Protokoli so zelo jasni in so del šolskega sistema ter sobivanja z virusom.”

Gorjup pojasnjuje, da imajo v šolah poseben prostor za izolacijo pozitivnih otrok. Navodila pravijo, da se pozitivnega otroka v razredu takoj odstrani iz oddelka, se ga pripelje v izolacijsko sobo ter pokliče starše, ki pridejo ponj. Pozitiven otrok ne sme uporabljati javnega prevoza in mora biti v stiku s čim manjšim številom ljudi. Nato so tu še protokoli, kako šola ravna naprej, v katerem primeru v karanteno pošlje celoten oddelek, kako obvešča starše in podobno. “Ta navodila so s strani NIJZ dokaj jasna in mislim, da so tudi že zelo utečena,” se strinja ravnatelj.

Vendar pa nekatere šole nimajo posebnih izolacijskih prostorov. “Imamo 600 šol in 600 različnih situacij,” karikira ministrica. Ob tem pa poudarja, da je velika večina ravnateljev in zaposlenih izjemno usposobljenih, razumnih in strokovnih ter da se znajo ustrezno odzvati ob takšnih situacijah. Prav tako je prepričana, da bi v primeru, da otroku zmanjka zaščitna maska, takšnemu otroku šole priskrbele rezervno masko: “Nošenje zaščitnih mask je že leto in pol sestavni del našega vsakdana. Ob takšni situaciji, pa imajo v šolah zagotovo tudi rezervo in bodo otroku zagotovile masko.”

Gorjup se z ministrico strinja, da se rezerva vedno najde, vendar pa ob tem meni, da bi morali imeti to tudi sistemsko urejeno. 

‘Dvojni pouk v ni mogoč, saj se učitelja ne da razpolovit’

Šole naj bi organizirale tudi hkratni pouk na daljavo za učence, za katere starši ne bodo dovolili testiranja. Pa so šole na to tehnično in tudi kadrovsko pripravljene? “Dvojni pouk v resnici ni mogoč, saj se učitelja ne da razpolovit,” je jasen Gorjup. Pravi, da se sicer lahko v zaporedju dela pouk v živo in pripravi gradiva za pouk na daljavo, vendar pa da je kombinacija tega v osnovni šoli izjemno zahtevna. “Tam namreč ne gre za predavanja, temveč za različne interakcije in intervencije, ki spodbujajo, motivirajo, korigirajo, popravljajo. Večino časa učitelj porabi prav za to, za dejansko snov pa morda kakšnih 10 do 15 minut,” pojasni.

Marjan Gorjup: “Najbolj nas skrbi, kako bo samotestiranje steklo z najmlajšimi otroci v osnovnih šolah.”FOTO: POP TV

Prav tako meni, da ni etično, da bi se v javnost dajalo posnetke, ki bi prikazovali, kako poteka pouk znotraj posameznih oddelkov. “Niti ni človeško do učiteljev, za katere je to skoraj nemogoča naloga,” dodaja.

Kustečeva ob tem poudarja, da gre pri tem še vedno za izvajanje pouka v šolah, a da so tistim, ki določenih ukrepov ne želijo izvajati, ponudili alternativo. “To pomeni, da bodo njihovi učitelji sami presodili, koliko so zmožni in kakšen tip dela jim bodo lahko naložili.”

Pa so šole pripravljene na to dodatno delo? Kustečeva je jasna: “Šole morajo biti pripravljene na to.” Zato vse, ki razmišljajo o alternativi izobraževanja, še enkrat poziva k premisleku: “Za učitelje je to velik in dodaten napor.”

Gorjup še dodaja, da si želi, da zaradi različnega načina izobraževanja ne bi prišlo do dodatnih delitev med učenci. “Namen državnih ukrepov ni bil, da se ljudi deli, temveč da se jih prisili k bolj discipliniranem obnašanju ob trenutnih razsežnostih epidemije,” je jasen. Pričakuje, da bodo starši in učenci pri tem sodelovali. “Smo v izjemnem  zgodovinskem trenutku človeštva,” je zaključil.

So šole pripravljene na hkraten pouk v šolah in na daljavo? Kustečeva: Morajo biti
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here