Kakšne so izkušnje z novo, anonimno aplikacijo za preverjanje pogoja PCT? Številni gostinci in organizatorji prireditev je sploh še niso naložili oziroma je ne uporabljajo. Medtem pa se že iščejo krivci za mukotrpno rojevanje aplikacije, ki je najprej razkrila preveč osebnih podatkov, zdaj pa brez vseh podatkov odpira vrata zlorabam. Ko bomo znova zapirali državo, ne bo odgovorna informacijska pooblaščenka, je na družbenih omrežjih zapisal premier Janša, pač pa ministrstvo za zdravje in NIJZ. Pooblaščenka medtem poudarja, da z nobeno verzijo aplikacije sploh ni bila seznanjena.

Dva dni po tem, ko je NIJZ objavil novo aplikacijo za preverjanje pogoja PCT, je večina gostincev in organizatorjev prireditev še ni preizkusila. Po fiasku z aplikacijo, ki je sprva razkrivala vse do zdravstvenih podatkov, zdaj pa ne izpiše niti imena in priimka, je premier Janez Janša zapisal, da ko se bodo znova sprejemali omejevalni ukrepi, “ne bo odgovarjala Prelesnikova, ampak ministrstvo za zdravje in NIJZ”.

Na obračunavanje preko družbenih omrežij minister za zdravje Janez Poklukar medtem skopo odgovarja: “NIJZ in ministrstvo za zdravje sta pripravila aplikacijo za preverjanje PCT protokola, katerega namen je zagotavljanje varnosti. Vendar še vedno poudarjam, da največjo varnost zagotavlja cepljenje.” Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek pa premierjevega zapisa ni želel komentirati. Je pa pred dnevi pojasnjeval: “Mi smo samo pravočasno naredili aplikacijo. Tehnično je stvar postavljena. Kako bo stvar zakonsko in ostalo opredeljena, s tem pa inštitut nima nič.”

Janša sicer zatrjuje, da je vlada obojim dala navodila, da pri aplikaciji upoštevajo evropske standarde in ne birokratskih muh paradržave ter da je vsak neučinkovit ukrep nepotrebno obremenjevanje državljanov. A strokovni sodelavec Centra za informatiko v zdravstvu na NIJZ  Anže Kavšek je pred dnevi na vprašanje, kdaj so dobili funkcijsko specifikacijo oziroma zahtevek, kaj mora imeti ta aplikacija, odgovoril:“Nismo dobili zahtev. Zahteva je bila, da objavimo aplikacijo, s katero bomo lahko brali QR-potrdila.”

Med prelaganjem odgovornosti pristojnih gostinci in organizatorji dogodkov tako čakajo na vzpostavitev učinkovitega nadzora nad potrdili, ki nam bo zagotavljal odprto in varno jesen.

Preverjanje pogojev PCT. FOTO: Aljoša Kravanja

Informacijska pooblaščenka z nobeno verzijo aplikacije ni seznanjena 

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik medtem poudarja, da z nobeno od domnevno dveh verzij aplikacije sploh ni seznanjena. Prav tako “ni bila zaprošena niti za predhodno mnenje, kar bi bilo sicer glede na naravo obdelave osebnih podatkov z aplikacijo vsekakor pričakovati, še posebej glede na izkušnje, ki bi jih NIJZ moral pridobiti v postopku glede izražanja interesa za cepljenje na portalu eUprava,” je zapisala v sporočilu za javnost. 

Poleg tega informacijska pooblaščenka doslej v inšpekcijskem postopku glede aplikacije ni še ničesar odrejala, saj se je z aplikacijo seznanila le iz medijev, enako kot tudi ostala slovenska javnost, pojasnil na poziv v postopku pa še ni prejela. “Nesodelovanje NIJZ z IP pri razvoju aplikacije, ki temelji na obdelavi osebnih podatkov, je zaskrbljujoče. IP ima odprta vrata vsem zavezancem in posameznikom in tako letno izda preko 1200 pisnih mnenj in 100 pripomb na predloge zakonodaje. V primeru PCT-aplikacije pa IP ni bil vprašan za mnenje, niti od NIJZ še ni prejel odgovorov na poziv,” je še zapisala. 

Mojca Prelesnik. FOTO: Bobo

V pravni državi je nepojmljivo, da se breme neustreznosti aplikacije pripisuje organu, ki z aplikacijo sploh še ni bil seznanjen (razen iz medijev), zgolj zaradi opozoril o nujnosti spoštovanja zakonodaje o varstvu osebnih podatkov, ki je sicer zaradi GDPR enotna za vse države članice, še opozarja Prelesnikova. “Organi EU so večkrat poudarili, da pravna podlaga obstaja le za uporabo EU COVID potrdil za namene prehajanja meje, da pa morajo države članice, če bi želele ta potrdila uporabljati tudi za druge namene, sprejeti ustrezno nacionalno zakonodajo, ki bi to dopuščala. V nasprotju z npr. Francijo ali Avstrijo, kjer EU COVID potrdila zaradi ustreznega sprejema nacionalnih zakonov, tega zakonito uporabljajo tudi za namene preverjanja izpolnjevanja PCT pogoja ob npr. vstopu v restavracijo, v Sloveniji tak zakon ni bil sprejet, ampak Vlada ta vprašanja ureja s svojimi odloki oz. kot zaenkrat kaže z nekakšnim izvedbenim naročilom NIJZ.” 

Poudarja še, da so različni predstavniki oblasti nepravilno zatrjevali tudi nezmožnost in nezakonitost preverjanja osebnih izkaznic oseb, ki predložijo svoje PCT-potrdilo. Že aprila lani je namreč ob uvedbi časovnih omejitev nakupovanja v trgovinah jasno povedala, da pravne osebe, ki jim predpis nalaga preverjanje pogoja, povezanega z identiteto posameznika, to vsekakor lahko zakonito storijo z vpogledom v osebni dokument posameznika. “Prav enako je tudi v primeru izkazovanja izpolnjevanja pogoja PCT, kjer se zaradi morebitnih zlorab potrdil lahko zahteva vpogled v osebni dokument. Prav zaradi možnosti tovrstnih zlorab ni logično, kako bi se lahko ustrezno preverjanje izpolnjevanja PCT-pogoja izvajalo preko ‘anonimne’ aplikacije.” 

“Glede na to, da NIJZ ni izkoristil možnosti predhodnega sodelovanja, v katerem bi lahko razrešili mnogo vprašanj (npr. glede vpogleda v osebno izkaznico), informacijski pooblaščenec vodi inšpekcijski postopek. Od vseh zavezancev, tudi od NIJZ, pričakujemo polno sodelovanje v postopku,” še dodaja. 

Številni gostinci aplikacije še niso naložili. Informacijska pooblaščenka z njo ni seznanjena
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here