Cepljenje v EU poteka počasneje, kot je bilo pričakovano. Evropska poslanka Ljudmila Novak razlog za to vidi tudi v denarju, saj dobavitelji najprej gledajo na denar in se zato ne držijo dogovorov. V EU pa odmeva tudi položaj medijev v nekaterih državah članicah, med njimi tudi v Sloveniji. Da gre za dejanja, ki so tudi posledica vedenja in dejanj premierja oziroma nedejanj koalicijskih partnerjev v aktualni vladi, meni evropska poslanka Irena Joveva.

Štirje slovenski evropski poslanci so danes o aktualnih evropskih temah spregovorili na dogodku “EU ob kavi s poslanci: Pogovor o aktualnem dogajanju v EU”, ki so ga pripravili vHiši EU. Začetek leta 2021 je še vedno povsem v znamenju boja proti pandemiji covida-19. V nasprotju s pričakovanji, da bodo odobritve prvih cepiv prinesle znatno olajšanje že v prvih mesecih leta, se EU spopada s številnimi izzivi pri dobavi cepiv ter posledično pri izvajanju strategije cepljenja.

V Sloveniji smo menili, da bomo do poletja precepili 70 odstotkov prebivalcev, a kot kaže, ne bo tako. Romana Tomc (EPP) pravi, da kljub temu ostajajo zmerni optimisti. Pričakovanja, da bomo do poletja dosegli 70 odstotno precepljenost se najverjetneje ne bodo uresničila, pravi, hkrati pa upa, da bo Evropska komisija uspešna z dogovori s proizvajalci, da začnejo dobavljati večje količine cepiv in jih namenijo prebivalcem Evrope.Irena Joveva (Renew) pa je poudarila, da morajo farmacevtska podjetja spoštovati svoje zaveze, Evropska komisija pa mora iskreno komunicirati z državljani. 

Da je cepivo postalo politično vprašanje, pa meni Ljudmila Novak (EPP). Sama meni, da mora biti cepivo varno, zato jih mora preveriti EMA in šele nato se lahko cepivo uporabi v EU. Nekaj upanja daje nova linija proizvodnje v Nemčiji, a vseeno bomo morali biti še potrpežljivi, da bomo problem koronavirusa rešili. “Denar je sveta vladar in dobavitelji gledajo najprej na denar in se zato ne držijo dogovora,” je še pojasnila. Milan Zver(EPP) se strinja s kolegicami. Poudaril pa je, da so vlade držav članic odgovorne svojim državljanom, zato ne preseneča, da nekatere države skušajo težave rešiti po svoje, ker jih EU ne more. Je pa sam še vedno privrženec skupnega sodelovanja. 

Pogovor z evropskimi poslanciFOTO: Youtube

Ker se je izkazalo, da je EU podcenila izzive množične proizvodnje cepiv, je Evropska komisija med drugim zelo okrepila aktivnosti za povečanje proizvodnih zmogljivosti za izdelavo cepiv v EU. Tomčeva ključ do rešitve, kako se najbolje spopasti s koronavirusom, vidi v zdravilu, do takrat pa se moramo držati ukrepov, ki jih predpisujejo vlade. “Do precepljenosti imamo vse v rokah ljudje, mi smo tisti, ki širimo virus, zato moramo prispevati k družbeni odgovornosti,”je prepričana. Zver pa je prepričan, da vsaka kriza prinese s seboj nekaj dobrega. V Sloveniji smo videli, da je izobraževalni sistem deloval tudi na daljavo, kar se mi zdi dobra zadeva, je pojasnil. “V težkih pogojih smo hitro usposobili učence in učitelje in uspeli ohraniti vzgojno-izobraževalni proces. Tudi podjetniki so uspešno uporabili državno pomoč, ki je bila izdatna, morali so biti inventivni, inovativni, kar je dobra naložba za prihodnost slovenskega gospodarstva.”

O medijski svobodi v Sloveniji

Evropski parlament bo na prvem marčnem plenarnem zasedanju med drugim razpravljal o položaju medijev na Poljskem in Madžarskem, pa tudi v Sloveniji. Tomčevi je žal, da na zasedanju ne bo dovolj časa, da bi objasnili, kako je z medijsko krajino v Sloveniji, kako lahko novinarji prosto delajo, kako nihče nikomur noče nič žalega in kako so medijske hiše kritične do ukrepov vlade. Želeli bi si, da bi bila razprava celovita, transparentna, da bi bila javna. Joveva na drugi strani meni, da ne gre za različne ideologije, ampak da so zadeve šle čez rob že pred časom. “Gre za dejanja, ki so tudi posledica vedenja in dejanj premierja oziroma nedejanj koalicijskih partnerjev v aktualni vladi,” je povedala in dodala, da verjame, da bodo pravo sliko dala dejstva. 

Novakovi je žal, da smo borbo iz Slovenije prinesli na evropsko raven, saj bomo, kot pravi, s tem škodovali državi. Od predsednika vlade pričakuje državotvornost  in manj tvitov, od medijev pa objektivno poročanje. “Ustaviti moramo konje, ker prenašanje naših notranjih sporov na evropsko raven ne bo ničesar rešilo. Ne želim si, da bi se Slovenija znašla na isti ravni kot Madžarska in Poljska, ko se bo morala zagovarjati pred sodišči,”je pojasnila. 

Zver je na omenjeno temo povedal, da v Sloveniji medijska svoboda obstaja in je primerljiva z drugimi državami. Večji problem je biti objektivno informiran, državljanom ni dana tovrstna pravica, ki izvira iz ustave, meni. Zadnje raziskave namreč kažejo, da je več kot 80 odstotkov slovenskih medijev protivladnih, levih medijev. Svoboda medijev spada pod najvišje vrednote EU, opozarja Novakova in dodaja, da EU ni v interesu, da bi se s Slovenijo kakor koli dodatno ukvarjala, ko ima dovolj drugih problemov. Je pa stvar še pod večjim drobnogledom pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU. 

In prav pred predsedovanjem Svetu EU, je bil namen, da se ta problem izvozi v Bruselj, pravi Zver. Če se bo zgodba nadaljevala še naprej, bi Slovenija lahko imela določene težave pri črpanju evropskih sredstev. “Vsi skupaj moramo skrbeti za ugled Slovenije znotraj EU, so pa taki politični dvoboji nekaj normalnega tudi na ravni EU,” je dodal.

‘Ustaviti moramo konje’
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here