DZ je z 78 glasovi za in tremi glasovi proti potrdil rešitve iz novele kazenskega zakonika, ki v slovenski pravni red vnašajo nov koncept dojemanja spolnih kaznivih dejanj po modelu samo ja je ja. Kot so v razpravi poudarjali tudi poslanci, gre zasluga nevladnikom, ki so mobilizirali javnost, da je nastalo pravo družbeno gibanje. Po mnenju več kot 20 nevladnih in drugih organizacij je narejen velik korak v smeri zaščite spolne integritete in podpore žrtvam spolnega nasilja. Spremembe zato toplo podpirajo, so sporočile.

Da ima predlog enovito podporo politike, je bilo jasno že na matičnem odboru za pravosodje, kjer zakonski predlog, ki so ga pripravili v nevladnih organizacijah, posvojili pa v opozicijskih LMŠ, SD, Levici in SAB, ni imel nasprotnikov. Kot je danes izpostavil tudi državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Matic Zupan, so lahko skupaj ugotovili, da “smo kot družba toliko dozoreli, da smo pripravljeni širše varovati spolno nedotakljivost”. “Kazenski aparat se ne bo več spraševal, ali je bilo v nekem primeru uporabljene dovolj sile. Bo pa uporaba sile oteževalna okoliščina,” je izpostavil.

“Želimo enakopravnejšo družbo, v kateri razvijamo kulturo soglasja, se naučimo vprašati, slišati in spoštovati izrečeno.”FOTO: Dreamstime

Tudi poslanka SD Bojana Muršič je v imenu strank predlagateljic poudarila, da pobuda za redefinicijo spolnega nasilja v kazenski zakonodaji ne pripada nobeni politični strani, temveč je to zakon številnih državljank in državljanov, prostovoljcev, ki delujejo na področju pravic žensk, ter nevladnih organizacij. “Želimo enakopravnejšo družbo, v kateri razvijamo kulturo soglasja, se naučimo vprašati, slišati in spoštovati izrečeno. Sprememba zakonodaje ne bo čudežno ozdravila naše družbe, je pa odraz trdne politične volje, da spremenimo miselni okvir, opolnomočimo žrtve ter omogočimo učinkovitejši pregon storilcev,” je dejala.

Poslanec Branislav Rajić (NeP) je ocenil, da s to spremembo kazenskega zakonika “žrtvam sporočamo, da jih politika podpira; spodbujamo jih, naj tovrstna kazniva dejanja prijavljajo, saj ni več tveganja, da bi storilci ostali nekaznovani”. Da je redefinicija spolnega nasilja po modelu samo ja je ja več kot nujna in je civilizacijska norma, ki bi morala biti že davno sprejeta, je poudaril poslanec SDS Dejan Kaloh.

Tina Heferle (LMŠ) je dodala, da “danes ne gre za politično, ampak za družbeno soglasje. Želimo biti družba, v kateri bo telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa bo učinkovito zaščitena”. Predrag Baković (SD) pa je opozoril, da samo sprememba zakonodaje ne bo dovolj: “Še več resursov je treba vložiti v podporo žrtvam, v psihološko podporo, razumevanje institucij.”

Tudi Matej T. Vatovec (Levica) je menil, da “če hočemo ostati odprta in vključujoča družba, nas čaka še veliko dela. Ne le skrbeti za ustrezne zakonske podlage, ampak v vsakem trenutku v življenju biti pozoren na različne prakse, da civilna gibanja, kot je bilo gibanje Jaz tudi, ne bodo več potrebna”. Ob napovedi podpore zakonskemu predlogu je Iva Dimic (NSi) žrtvam spolnih kaznivih dejanj sporočila, da “niste same, z vami smo. Družba mora stopiti na stran žrtev ter jih zaščititi”.

Mateja Udovč (LMŠ) pa je izpostavila tudi složnost politike ob tem vprašanju. Da ima danes sprejeta zakonska rešitev “sporočilo ničelne tolerance do kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost”, pa je dodala Alenka Bratušek (SAB). Pomen zaščite šibkejših je ob napovedi podpore zakonski rešitvi izpostavil Franc Jurša (DeSUS).

Gonilo pobude za redefinicijo spolnega nasilja v slovenski kazenski zakonodaji je v zadnjem letu postal Inštitut 8. marec. Njegova direktorica Nika Kovač je pred današnjim glasovanjem v DZ izpostavila, da je postopek sprejemanja redefinicije kaznivega dejanja posilstva dokazal, da v Sloveniji obstaja občečloveška vrednota – to je spolna nedotakljivost. Izpostavila je podporo predlogu v vrstah strank vseh opcij, kar je po njenem prepričanju jasno pokazalo, da ima vsaka žrtev posilstva v DZ svoj glas. “Prepričani smo, da do tega ne bi prišlo brez množične kampanje prostovoljcev in prostovoljk. Skupaj smo spremenili družbo na bolje,” je še dodala.

Nevladne organizacije: Uzakonitev modela ja pomeni ja velik korak v smeri zaščite spolne integritete

“Danes je pomemben dan, ne samo za žrtve nasilja, ampak za vse nas, ki bomo odslej živeli v malce drugačni družbi. Pogumne izpovedi žrtev, ki so ob podpori nevladnih organizacij uspele aktivirati ljudi po vsej državi, da so v njihovem in svojem imenu zahtevali spremembe, so dosegle državni zbor,” je ob tem v skupnem sporočilu za javnost skupine organizacij izpostavila predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin. Dodala je, da je bilo pri tem sodelovanje z obema ministricama za pravosodje, Andrejo Katičin Lidijo Kozlovič ter tako rekoč vsemi političnimi strankami zgledno.

V Društvu SOS telefon verjamejo, da bo sprememba zakonodaje, ki sporoča, da je za vsak spolni odnos potreben pristanek, dodatno podprla žrtve v odločitvah, da prijavijo posilstva, je navedla predsednica društva Maja Plaz.

Da je to “zgodovinsko pomemben trenutek”, je ocenila tudi direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel, ki pa je opozorila, da po sprejemu zakonskega temelja treba ustrezne institucije in družbo kot celoto čaka pomembno delo dejanskega uresničevanja koncepta soglasja. Enako je izpostavil Mitja Svete iz Združenja za MOČ.

“Državni zbor je sprejel rešitev, ki bo razbremenila žrtve v postopkih, še pomembneje pa je, da daje jasno sporočilo, da kot družba nimamo nikakršne strpnosti do nasilja,” je sprejetje zakonskih sprememb pospremila Katarina Bervar Sternad, direktorica PIC – centra za pravno varstvo človekovih pravic in okolja. Podobno je Lucija Užmah iz Društva Ženska svetovalnica izpostavila, da smo “dokazali, da se v naši družbi zavedamo zavržnosti in nesprejemljivosti nasilja”.

Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo pa je navedla, da je sprememba kazenske zakonodaje velikanski korak k formalni enakosti med ženskami in moškimi, ki bo vplival na novo razumevanje medčloveških odnosov, spodbudil nove pogovore med deklicami in dečki in nove oblike intimnosti med odraslimi ženskami in moškimi. 

Uzakonjena definicija spolnega nasilja po modelu samo ja je ja
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here