“Danes smo dosegli pomemben mejnik pri ustvarjanju bolj odprtega in konkurenčnega digitalnega trga,” je poudaril gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je vodil ta del zasedanja. Predlagani akt po njegovih besedah izraža ambicijo za ureditev delovanja tehnoloških velikanov in bo, tako upajo, narekoval svetovni trend.

Izvršna podpredsednica Evropske komisije Margrethe Vestager, pristojna za digitalne teme, je na Twitterju slovenskemu predsedstvu čestitala za dobro opravljeno delo in izpostavila, da je dogovor dosežen prav na Počivalškov rojstni dan.

Poleg omenjenega nova zakonodaja določa obveznosti za vratarje. V posebnih okoliščinah bodo morali na primer omogočiti interoperabilnost z lastnimi storitvami, poslovnim uporabnikom bodo morali omogočiti dostop do podatkov, ki jih ustvarijo, morali jim bodo omogočiti, da delujejo tudi zunaj platforme vratarja, ter ne bodo smeli ugodneje obravnavati svojih proizvodov in storitev v primerjavi s tistimi, ki jih na njegovi platformi ponujajo drugi poslovni uporabniki.

Izvajanje pravil bo nadzorovala Evropska komisija. V primeru kršitev je predvidena globa v vrednosti do deset odstotkov skupnega letnega prometa, v primeru sistematičnih kršitev pa tudi drugačni ukrepi, na primer komisija bo lahko zahtevala odprodajo podjetja ali dela podjetja.

Kaj prinaša akt o digitalnih storitvah?

Akt o digitalnih storitvah pa se nanaša na vse posredniške platforme, od tistih zgolj komunikacijske narave do zelo velikih spletnih platform in iskalnikov. To so platforme, ki posredujejo uporabniško ustvarjene vsebine, kar omogoča vrsto gospodarskih priložnosti, obenem pa tudi širjenje nezakonitih vsebin.

Prav boj proti nezakonitim vsebinam, sovražnemu govoru in kriminalu na spletu so ključni cilji te nove uredbe. Zagotovila naj bi večjo pravno predvidljivost in odgovornost ter okrepila zaščito potrošnikov, obenem pa tako potrošnikom kot podjetjem zagotovila bolj pošteno, varno in zaupanja vredno spletno okolje.

“Akt o digitalnih storitvah je velik in potreben korak naprej pri ustvarjanju varnejšega spletnega okolja. Ponuja rešitve za zagotovitev varnosti naših državljanov v 21. stoletju, naših podjetij in naših demokracij,” je ob sprejetju dogovora poudaril minister za digitalno preobrazbo Andrijanič, ki je vodil ta del zasedanja.

Akt o digitalnih storitvah med drugim opredeljuje odgovornost in obveznosti za različne vrste posredniških platform, predvideva mehanizem urejanja vsebin s poudarkom na odstranjevanju nezakonitih vsebin, opredeljuje in uzakonja vlogo zaupanja vrednih prijaviteljev ter določa vrsto pravil glede preglednosti.

Pri oglasih bo denimo v skladu s sedanjim dogovorom morala biti na voljo informacija, zakaj se uporabniku prikazuje določen oglas in cilja prav nanj. Uporabnik bo moral imeti na voljo alternativno pot za izbiro priporočilnega sistema, ki ni vezana na njegov uporabniški profil. To bo znatno povečalo preglednost, je izpostavil Andrijanič.

Akt sicer ne določa, kaj je nezakonito, to namreč še vedno ostaja stvar nacionalne zakonodaje. Opredeljuje pa odstranjevanje oziroma omejevanje vidnosti nezakonitih vsebin. V primeru škodljivih, a zakonitih vsebin pa ukrepanje še vedno prepušča posredniškim platformam, pri čemer računa na njihovo družbeno odgovornost. Ob tem se izpostavlja vprašanje poseganja v svobodo izražanja posameznika.

Za nadzor nad izvajanjem zakonodaje v tem primeru ne bo pristojna le Evropska komisija, kot v primeru akta o digitalnih trgih, temveč bodo morale članice unije vzpostaviti nacionalne koordinatorje za digitalne storitve. V Sloveniji bi to vlogo lahko opravljala Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), možna pa je tudi ustanovitev novega organa.

Za kršitelje je po Bretonovih besedah predvidena globa v vrednosti šestih odstotkov skupnega letnega prometa.

V EU dosegli politični dogovor o digitalnih trgih in storitvah
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here