V ponedeljek je bilo opravljenih 7615 testov PCR, potrjenih pa 3344 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih testov je tokrat znašal 43,9 odstotka. “Epidemično stanje v državi je skrajno resno, bolnišnice so na pragu zmogljivosti,” je dejal državni sekretar Franc Vindišar in dodal, da so morali standarde za oskrbo intenzivnih bolnikov že znižati. Vrh zasedenosti intenzivnih oddelkov pričakujejo 24. novembra, ko naj bi bilo zasedenih več kot 250 intenzivnih postelj. Igor Dovnik iz Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov je dodal, da pričakujejo, da bo v najkrajšem možnem času na državnem nivoju razglašen rdeči alarm.

V ponedeljek je bilo opravljenih tudi 55.715 hitrih antigenskih testov, katerih pozitivne rezultate potrjujejo še s PCR-testiranjem.

V državi je aktivno okuženih 37.669 oseb, sedemdnevno povprečje okužb pa znaša 3178, kažejo podatki NIJZ. 

V slovenskih bolnišnicah je zasedenih 874 navadnih covidnih postelj in 193 intenzivnih. Najmlajši hospitalizirani bolnik na navadnem oddelku je star 20 let, na intenzivnem pa 28. 12 bolnikov s covidom-19 je v ponedeljek umrlo. 

Za ogled vsebine z družbenih omrežij omogoči piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je bilo v Sloveniji cepljenih 1.197.399 prebivalcev, polno cepljenih pa je 1.125.510 oseb. Skoraj 100.000 ljudi (98.703) je že prejelo tudi tretji odmerek. 

Dovnik: Pričakujemo, da bo v najkrajšem možnem času razglašen rdeči alarm

V torek se je na svoji 10. redni seji sestala tudi Koordinacija zdravniških organizacij. Predsedniki zdravniških organizacij so na novinarski konferenci, ki jo prenašamo v živo, spregovorili o aktualnih razmerah v zdravstvu, povezanih s covidom-19 in drugih aktualnih temah. 

Igor Dovnik, predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije je uvodoma dejal, da je bila seja zelo zanimiva in turbulentna in dodal, da so takšni tudi časi, v katerih živimo. 

“Zdravniška organizacija združena v koordinaciji zdravniških organizacij pričakujemo, da bo v najkrajšem možnem času, na nivoju države, razglašen rdeči alarm,” je dejal in citiral Boštjana Kersniča, ki je dejal, da je zdravstveni sistem tik pred tem da pade, da smo na robu. “Določene stvari, ki ste jih bili kot pacienti vajeni pred covidnim časom, danes več niso na voljo oziroma vam jih ne moremo več nuditi,” je dejal. Pojasnil je, da veliko stvari, ki so jih prej počeli, danes zaradi covida odpada. 

“V prihodnjem tednu pričakujemo razmere, ko bodo imeli določeni zdravniki, ki delajo na kritičnih točkah v sistemu dva pacienta, ki bosta potrebovala respirator oziroma nujno zdravljenje. Zdravnik, tisti, ki jima mora pomagati, pa ne bo imel ali kadra, ali pa ustrezne postelje, na katero bi dal ležati takšnega pacienta,” je pojasnil. 

Dejal je, da se seje na temo čakalnih dob sploh ne nameravajo udeležiti, saj je čas tak, da vse sile zahteva reševanje izrednih razmer. “Če komu to ni jasno, je to njegova težava in naj o tem razmisli sam pri sebi,” je dejal. 

Igor DovnikFOTO: POP TV

Ljudem je sporočil, da mora vsak zase poskrbeti, da v naslednjih mesecih nujne oskrbe ne bo potreboval. “To pomeni, da skrbi za svojo kronično bolezen, da se ne bo poslabšala, da iz svojega vsakdanjega početja odstrani vse, kar bi lahko bilo tvegano, da bi pripeljalo do poškodbe. To so razni športi in divje vožnje. In pa da se izogibamo tveganim stikom, da ne bi dobili katere koli okužbe, ne le covida-19,” je dejal in ljudi pozval, naj se cepijo tako proti covidu-19 kot tudi gripi. “Ne verjamem, kot dolgoletni izvajalec zdravstvene dejavnosti na primernem nivoju, da bomo imeli takšno srečo, da bi se nam gripa letos še enkrat izognila,” je še dejal. 

Na novinarski konferenci je spregovorila tudi vodja posvetovalne skupine Bojana Beovič, ki je dejala, da je stanje kadra na covidnih oddelkih kritično. Povedala je, da je vsa Slovenija mobilizirana za to, da bi zdravstveni kader zagotovili tam, kjer je najbolj potreben. “Gre predvsem za oddelke za intenzivno zdravljenje. Tu potrebujemo zelo kvalificiran kader. Potem pa tudi premeščanje iz drugih delov zdravstva, kjer potekajo manj urgentne obravnave. Pomagamo si s študenti medicine in zdravstvene nege,” je dejala. 

Dejala je še, da se lahko zgodi, da se bomo približali točki, ko bodo zdravniki morali izbirati, komu bodo nudili pomoč. “Če se zdravnik znajde v taki situaciji, ga bo to spremljajo vse življenje. To so najtežje stvari, ki se zdravnikom lahko zgodijo,” je dejala.

Sicer pa je opozorila na hudo kadrovsko stisko v zdravstvenem sistemu. Po njenih besedah je trenutno mobiliziran ves kader za to, da ga zagotovijo tam, kjer je najbolj nujno potreben. Gre predvsem za oddelke za intenzivno zdravljenje, kjer potrebujejo zelo kvalificiran kader.

Covidni oddelek SB JeseniceFOTO: Bobo

Vindišar: Epidemično stanje v državi je skrajno resno, bolnišnice so na pragu zmogljivosti

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je na novinarski konferenci dejal, da so epidemiološke razmere v Sloveniji skrajno resne, bolnišnice pa so na robu zmogljivosti. “V preteklem tednu je bilo v bolnišnice sprejetih povprečno 100 pacientov dnevno, odpuščenih 50, v povprečju je 12 pacientov umrlo. V bolnišnicah je v tem tednu kar 240 pacientov več kot preteklem tednu,” je dejal.

Glede na napovedni model Instituta Jožefa Stefana, ki se je po besedah Vindišarja v času epidemije izkazal kot izjemno natančen, bo vrh zasedenosti intenzivnih oddelkov okoli 24. novembra, in sicer nad 250 bolniškimi posteljami. Danes so skupne intenzivne kapacitete povečali za dve postelji na 213 postelj, je povedal. Trenutno je na intenzivnih oddelkih sicer hospitaliziranih 193 covidnih bolnikov.

Franc VindišarFOTO: POP TV

Predstavil je tudi razliko med navadnimi in intenzivnimi posteljami. “Na intenzivni terapiji je pacient v umetni komi, priključen na številne aparate, 24 ur na dan je popolnoma odvisen od nege, zdravstvenega osebja,” je pojasnil in dodal, da so morali zaradi velikega števila pacientov znižati standarde za oskrbo teh pacientov. Pred epidemijo so za takšnega pacienta skrbele do štiri medicinske sestre dnevno, zdaj pa je ta standard že pod dve sestri na pacienta.

Za celovito obvladovanje trenutne situacije na terenu so vzpostavili koordinacijo in mobilizacijo celotnega zdravstvenega sistema, torej javnih zdravstvenih zavodov, koncesionarjev in zasebnikov, pojasnjuje Vindišar, ki opozarja, da bodo lahko le tako na operativni ravni delovali  usklajeno, lažje prerazporejali kader in po potrebi tudi opremo. Spomnil je, da je minister za zdravje Janez Poklukar imenoval koordinatorje za posamezna področja. Pripravljajo tudi sezname kadrov, ki bodo na voljo za razporejanje med posameznimi izvajalci.

“Vsak posameznik se mora ustaviti in zamisliti. Si predstavljate, da ste lahko čez en teden vi tisti, ki boste morali na zdravljenje v tujino zaradi pomanjkanja kapacitet,” je posvaril Vindišar. Dodal je tudi, da so zaradi pritiska na zdravstvo odpovedane številne operacije, kar je nesprejemljivo, saj lahko vsak posameznik s svojim odgovornim ravnanjem pripomore k izboljšanju razmer. 

Število vseh hospitaliziranih v UKC Maribor naraslo na 126

Število vseh hospitaliziranih covidnih bolnikov je v UKC Maribor naraslo na 126. Od tega je na intenzivnem zdravljenju 34 pacientov, na akutnem oddelku pa 92 pacientov. Povprečna starost bolnikov na akutnem oddelku znaša 67,6 leta, na intenzivnem oddelku pa 63,8 leta.

Grafični prikaz stanja covid bolnikov UKC Maribor za obdobje med 27. in 8. novembromFOTO: UKC Maribor

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor se je sicer danes mudila predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman. Kot je dejala v izjavi za medije, zdravstveni delavci delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi ustrezno oskrbeli vse bolnike, a so na robu svojih moči. Po pogovoru z vodstvom UKC Maribor si je Ažmanova ogledala intenzivne enote, kjer obravnavajo bolnike s covidom-19, in se seznanila z delovnim procesom, razmerami in nalogami zdravstvenega osebja.

V izjavi za medije, ki so jo po obisku posredovali iz kliničnega centra, je dejala, da so bili s sogovorniki enotni, da je nujna digitalizacija v zdravstvu. “Tukaj izgubljamo veliko moči in časa. Če bi zdaj imeli to zadevo izpopolnjeno in sodobno, bi nam veliko pomenilo. Sicer pa smo vsi enotni, da so pacienti zaenkrat še vsi oskrbljeni, vsem je nudena zdravstvena obravnava, a zaposleni so na robu svojih moči. V nedogled zdravstveni delavci ne bodo zdržali,” je dejala.

Zaradi velike obremenjenosti intenzivnih enot s covidnimi bolniki imajo težave z zagotavljanjem kadra in prostora za operacije ostalih bolnikov. Težava je predvsem izpad ustrezno usposobljenega kadra, ki je bil premeščen na covidne oddelke. “Kolateralna škoda zaradi koronske krize pri bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje in niso oboleli za covidom-19, je izjemna,” je v ponedeljek opozoril strokovni direktor Matjaž Vogrin.

Položaj je najbolj kritičen na kliniki za kirurgijo, kjer so poleg velikega deleža osebja odstopili obravnavi bolnikov s covidom-19 tudi štiri nadstropja. V kirurški stolpnici je v zadnjih mesecih nameščena tudi klinika za ginekologijo, saj so v njenih prostorih covidni bolniki. Medtem ko so imeli kirurgi pred covidom-19 na voljo 15 operacijskih dvoran, jih imajo trenutno za necovidne bolnike sedem, kar pomeni, da operirajo dnevno okoli 20 bolnikov manj kot pred epidemijo covida-19.

“Z veliko težavo zagotavljamo že zgolj nujne posege. Elektivni operativni posegi so praktično vsi odpovedani,” je povedal organizacijski vodja klinike za kirurgijo Igor Movrin.

V ponedeljek 3344 okužb, intenzivni oddelki naj bi vrh zasedenosti dosegli 24. novembra
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here