V UKC Ljubljana tudi v času covida izvajajo najzahtevnejša zdravljenja in posege, med njimi tudi zdravljenje ECMO na intenzivni terapiji in transplantacije. Vojka Gorjup z UKC Ljubljana je dejala, da v 30 letih kariere takšnih pljuč, kot jih imajo covidni pacienti, še ni videla. Tomaž Štupnik je spregovoril o uspešnih transplantacijah pljuč, Matevž Harlander pa razložil omejitve po presaditvi. Matjaž Turel je medtem na tiskovni konferenci spregovoril o izkušnjah iz postcovidne ambulante.

Doc. dr. Vojka Gorjup je na tiskovni konferenci spregovorila o ECMO-zdravljenju najzahtevnejših pacientov na intenzivni terapiji. “Ko se je začel covid, je bilo rečeno ‘Eh, še ena gripa’. Tudi jaz sem si mislila, da bo šlo mimo. Zdaj pa smo v četrtem valu in še ni šlo mimo,” je dejala. Kot pravi, bolezen ne izbira med mladimi in starimi, bolj ali manj bolnimi, razlika je le v tem, da nekateri bolezen bolje prenašajo. “Tega, kar se dogaja s temi pljuči, jaz še nisem videla. Pa moram reči, da v 30 letih vidiš marsikaj,” je povedala.  

Če je začetna okužba tako težka, da pljuča ne delajo več dovolj, potrebuje bolnik umetno dihanje. “Nekateri pacienti se še vedno branijo, da bi jih priklopili na aparat za dihanje. Razumem jih, ker jih je strah. To je nekaj novega,” pojasnjuje Gorjupova. “Povem jim, da bodo lepo zaspali, pljučem pa bomo dali čas, da bodo počivala in se pozdravila. Ko boste pripravljeni, vas zbudimo in pljuča bodo normalno delala naprej,” je povedala Gorjupova in dodala, da je to najboljši scenarij. Bolniki sicer po terapiji včasih potrebujejo še mesece, preden pridejo v formo, podobno prejšnji. 

“So pa scenariji, ki ne gredo po tej poti,” je dejala in pojasnila, da pljuča razpadajo, pokajo. “Namesto da bi bili to drobni mehurčki, nastajajo velike bule,” je dejala. V nekaterih primerih bolnikom zagotovijo dvojno pomoč in jih priklopijo na zunajtelesni obtok. “Kri speljemo iz telesa in dodamo še ena pljuča,” pove. Če tudi to ne deluje, so nekateri bolniki primerni kandidati za transplantacijo, nekateri pa ne. 

Tomaž Štupnik je spregovoril o dosežkih pri izvajanju transplantacij v UKC Ljubljana v času covida. 

Pojasnil je, da so pljuča doslej presadili petim osebam, pri katerih ni bilo druge izbire. Vse osebe, ki so ustrezale kriterijem, so prejele nova pljuča. “Zadnjo presaditev smo izvedli pri ženski srednjih let, ki je za covidom zbolela po porodu,” je pojasnil. Kot pravi, vsi programi transplantacij normalno tečejo naprej. Letos so skupaj izvedli že 12 transplantacij pljuč, kot pravi, jih je zaradi covida nekoliko več.

V času epidemije so v ljubljanskem kliničnem centru opravili 197 skupno transplantacij, in sicer 38 src, 40 jeter, 90 ledvic, dve trebušni slinavki in 27 pljuč.

“Na srečo imamo v Sloveniji zadosti darovalcev, tako da smo presaditve uspešno izpeljali,” je dejal in ob tem opozoril, da je transplantacija le en odstotek celotnega zdravljenja. Takšno zdravljenje in rehabilitacija sta namreč zelo zahtevna. Zmorejo ju samo bolniki, ki so bili prej v dobri telesni formi in imajo dober imunski sistem.

Oddelek DTS Covid v Ljubljani-6FOTO: UKC Ljubljana

Matevž Harlander s kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo je pojasnil, zakaj je bolje ohraniti svoja pljuča in kakšne so omejitve po presaditvi pljuč. Dejal je, da je transplantacija pljuč zelo zahteven poseg tako s kirurškega kot tudi z internističnega stališča, povezan pa je s številnimi zdravili, ki jih je treba jemati do konca življenja. 

“Nekdo s transplantiranimi pljuči zaradi tega ne more biti nikoli več popolnoma zdrav. Za nameček pa ima tudi transplantacija svoj rok trajanja,” je dejal in pojasnil, da je zato to metoda, ki je rezervirana za izbrane bolnike. Dodaja, da ni nobena transplantacija brez tveganj. “Lahko pride do zavrnitve ali pa odpovedi pljuč,” je povedal. Kot še pravi, ne gre za postopek, ki bi lahko reševal toliko ljudi z odpovedjo pljuč, kolikor jih je zdaj, v času epidemije. 

Pulmolog  Matjaž Turel pa je spregovoril o izkušnjah iz postcovidne ambulante. “Svoje delo je treba analizirati, da se naučimo, kaj je covid in kakšne posledice pušča,” je dejal. Obravnavali so okoli 140 bolnikov, 50 odstotkov je bilo takšnih s težkim potekom, 10 odstotkov pa takih, ki so bili tudi ventilirani. “Bolniki so še imeli simptome, rentgenske slike pa so bile že veliko boljše,” je pojasnil. 

Pri tistih 10 odstotkih, ki so najtežje prebolevali covid, so posledice večje, a se tudi pri njih stanje počasi popravlja. Paciente bodo spremljali še naprej, nekatere spremljajo že več kot leto dni.

“Pljuča so tarčni organ, ki določa, kako bo covid potekal, torej v težki ali lažji obliki,” je pojasnil. Če gre za človeka, ki že prej ni bil zdrav, začnejo popuščati tudi ostali organi. “Poslabša se lahko stanje srca, ledvic,” je dejal.

Glede smrti zaradi covida-19 v Sloveniji je povedal, da bi bolniki, če se ne okužili, doživeli normalno pričakovano starost glede na njihovo stanje, a je vmes grobo posegal covid-19. “Torej teh 5000 ljudi je umrlo zaradi covida-19,” je še dodal.

V UKC Ljubljana tudi v času covida izvajajo najzahtevješja zdravljenja in posege
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here