Narediti moramo vse, da bi presegli razlike med nami, je na srečanju voditeljev 20 najmočnejših gospodarstev na svetu pozval gostitelj italijanski premier Mario Draghi. Opozoril je, da globalno okrevanje po pandemiji spodkopava nepravična razdelitev cepiv med premožnejšimi in revnejšimi državami. Finančni in zdravstveni ministri skupine G20 so se v Rimu zavzeli za najmanj 70-odstotno precepljenost svetovne populacije do sredine prihodnjega leta.
Voditelji so potrdili dogovor o uvedbi 15-odstotnega minimalnega davka od dobičkov globalnih korporacij.

Voditelji G20 so potrdili dogovor o uvedbi 15-odstotnega minimalnega davka od dobičkov globalnih korporacij. “Dosegli smo zgodovinski dogovor za pravičen in učinkovit mednarodni sistem obdavčitve,” je  ob začetku zasedanja izpostavil Mario Draghi. Kot so sporočili iz Bele hiše, so ta minimalni davek podprli vsi udeleženci vrha G20. Tudi Joe Biden je dogovor označil za zgodovinskega.

Cilj reforme je sicer predvsem v tem, da bi se preprečilo prelivanje dobičkov multinacionalk v davčne oaze. Velika mednarodna podjetja bodo tako morale najkasneje do leta 2023 ne glede na njihov sedež plačevati najmanj 15 odstotkov davka na dobiček. Če bo hčerinsko podjetje v tujini plačalo manj davka, bo lahko država matici zaračunala razliko. Poleg tega digitalni velikani, kot sta Amazon ali Google, ne bodo obdavčeni le v državah, kjer imajo sedež, ampak povsod, kjer delujejo.

Dogovor je poleti v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) podprlo 136 držav, ki predstavljalo približno 90 odstotkov svetovnega gospodarstva. Med njimi je tudi Slovenija, podpirajo pa ga tudi nekatere znane davčne oaze, kot so Kajmanski otoki. Glede na ocene OECD naj bi se po vsem svetu pobralo za najmanj 150 milijard dolarjev več davka. 

Kot je ob začetku pogovorov na vrhu v Rimu dejal gostitelj, italijanski premier Mario Draghi, se bodo pogovarjali o številnih temah. “Od pandemije do podnebnih sprememb, poštene enake obdavčitve; samostojno delovanje preprosto ni možnost,” je poudaril, preden so se umaknili za zaprta vrata v futurističnem kongresnem centru Nuvola v južni rimski soseski EUR, ki jo je v 30. letih prejšnjega stoletja dal zgraditi Benito Mussolini.

Pred tem so se voditelji zbrali še na skupinskem fotografiranju, na katerega je Draghi povabil tudi zdravnike in medicinske delavce, ki se v prvih vrstah borijo proti covidu-19.

Na vrh v Rim so prispeli številni voditelji, med njimi ameriški predsednik Joe Biden. Po drugi strani nekaterih najvidnejših voditeljev držav G20 v Rim sploh ne bo, ampak se bodo vrha udeležili le preko video povezave. Med njimi sta ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski voditelj Xi Jinping.

Voditelji G20 naj bi sicer družno pritrdili cilju o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija in takojšnjemu ukrepanju v tej smeri. Podprli naj bi tudi doseganje ničelnih neto toplogrednih izpustov, a odprto ostaja, ali bodo ob tem navedli ciljno leto 2050.

Glede boja proti pandemiji covida-19 so finančni in zdravstveni ministri držav G20 na srečanju v petek dosegli dogovor o cilju 40-odstotne precepljenosti svetovne populacije do konca leta in 70-odstotne precepljenosti do sredine leta 2022.

Že pred začetkom vrha so v italijanski prestolnici uvedli najstrožje varnostne ukrepe, tudi zaradi napovedanih protestov. Med drugim se od srede zvečer do ponedeljka popoldne na vseh vstopnih točkah v Italijo, tudi na meji s Slovenijo, znova izvaja nadzor.

Vrh G20: voditelji iščejo konsenz glede podnebnih sprememb in boja s pandemijo
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here