S podobami izgradnje sodobne Evrope se je na Bledu začel tradicionalni, že 16. Blejski strateški forum, ki je letos sredi slovenskega predsedovanja Svetu EU posvečen razpravam o prihodnosti EU. Na Bledu so se ob slovenskem političnem vrhu zbrali tudi predsednika Evropskega sveta in parlamenta ter številni premierji, ministri in drugi pomembni gostje. Razprava voditeljev je postregla z zavedanjem, da EU, ki jo pretresajo razpoke in nesporazumi, čaka veliko dela, če želi najti skupno strategijo in se iz “gasilca kriz” preobraziti (nazaj) v geopolitičnega igralca. Srbski predsednik je povezavo celo opozoril, da izgublja privlačnost za države kandidatke.

Za ogled vsebine z družbenih omrežij omogoči piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Zunanji minister Anže Logar je v uvodnem nagovoru dejal, da bodo na forumu iskali odgovore o “skupni prihodnosti”.  “Naša dolžnost je, da zagotovimo stabilno okolje za naše državljane,” je dejal. “Kdor se ne spomni preteklosti, je obsojen na njeno ponavljanje,” je še opozoril Logar z besedami filozofa Georgea Santayane in ocenil, da se mora Evropa vrniti k viziji in strategiji, potem ko se je nekaj časa osredotočala na reševanje težav. Po njegovem mnenju namreč ne gre čakati na čas, ko ne bo nobene krize, saj lahko kadar koli izbruhne kakšna nova. “Prihodnost se začne danes, ne jutri,” je opozoril s še enim citatom. 

Predsednik evropskega sveta Charles Michel pa je dejal, da debata o prihodnosti EU pomeni govoriti o tem, kakšna bo Evropa, kakšni bodo njeni odnosi, kako bo delovala in ali se bo širila. “Kar se je začelo s projektom za ekonomsko sodelovanje, je danes projekt vrednot, solidarnosti to so korenine in prihodnost projekta,” je dejal. Danes pa je to tudi “projekt vpliva”, meni. Izpostavil je vladavino prava kot standard povezave. Med strategijami za prihodnost je izpostavil strategiji za digitalizacijo in zeleno preobrazbo. “Naš odziv na covid-19 je lekcija za prihodnost. Naredili smo napake, a odgovorili smo hitreje kot na pretekle krize,” je še poudaril Michel in ob tem izpostavil hitro vzpostavitev sklada za okrevanje ter podporo razvoju cepiva in njegovi distribuciji. Med naslednjimi koraki pa je pozval h krepitvi vloge EU v svetu. “Okrepiti moramo svojo ekonomsko moč, izboljšati zavezništva s soseščino in razmisliti o varnosti,” je dejal. Sicer pa, kot je poudaril, covid-19 EU ne bo ustavil. “Evropski projekt ni statičen, ampak dinamičen,” pa je še poudaril Michel in dejal, da so dosedanje širitve povezavo okrepile: “Začeli smo s šestimi državami, danes nas je 27. EU se je ves čas bogatila z vsemi tistimi, ki so se nam želeli pridružiti. Širitev je Unijo izboljšala in pripeljala tja, kjer smo danes.” 

“Današnja EU je precej drugačna od povezave, ki smo se ji pridružili. Od našega prvega predsedovanja so si krize sledile ena za drugo,” pa je dejal premier Janez Janša, ki je izrazil upanje, da se bo lahko EU zdaj bolj posvetila strategiji, ki bo uresničila sanje ustanovnih očetov, in bo pomirjena sama s seboj. “Zdi se, da se kdaj odmikamo od ciljev ustanovnih očetov ali delujemo celo proti njim,” je še dejal Janša, ki je ocenil, da je eno osrednjih vprašanj to, kako doseči medsebojno spoštovanje v današnjem času. “Danes imamo različne vizije prihodnosti, ne moremo pa si privoščiti izključevanja,” je opozoril. Po njegovem mnenju morajo v debati sodelovati, poslušati in biti slišani vsi. Ocenil je tudi, da je znotraj EU preveč sporov, ki jemljejo energijo. Meni, da je pomembno dajati večji poudarek razumevanju zgodovine članic, pri čemer je veliko vprašanje, kako ohraniti enotnost in hkrati spoštovati različnost. 

Stati in obstati? Sassoli izpostavil vladavino prava kot enega od temeljev

Prvi panel voditeljev ima kar enajst govorcev. Glavni uvodni govorec je bil predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli, ki je ob tem izpostavil, da 81 odstotkov Evropejcev meni, da bi morali evropska sredstva namenjati le državam, ki spoštujejo vladavino prava. To je ob varovanju demokracije očitno prioriteta, je poudaril. Izpostavil je tudi, da smo se ob krizi bolj zavedeli, katere so močne točke EU, na kateri področjih pa je treba delovanje še izboljšati. Izpostavil je tudi, kako pomembno je, da povezava vzpostavi skupno obrambno politiko in tako reši vprašanje, ki je brez odgovora že desetletja. 

Dotaknil se je tudi odziva držav članic na krizo v Afganistanu. Po njegovem mnenju je premalo evropskih držav odprlo vrata afganistanskim beguncem. “Ne moremo se pretvarjati, da Afganistan ni naš problem, saj smo sodelovali v tej misiji, potrebujemo močan evropski glas na svetovnem odru,” je pozval. Prav tako je izpostavil pomen okrepljenega sodelovanja z državami, ki se želijo pridružiti evropski družini. Stabilen, miren in demokratičen kontinent je po njegovem prepričanju tisto, kar bo Evropejcem prineslo največ. 

Ob Michelu, Sassoliju in Janši panel gosti še srbskega predsednika Aleksandra Vučića, državnega tajnika Svetega sedeža, kardinala Pietra Parolina, premierje Češke, Slovaške, Madžarske, Hrvaške in Grčije – Andreja Babiša, Eduarda Hegerja, Viktorja Orbana, Andreja Plenkovića in Kiriakosa Micotakisa. Sodelovala bo tudi podpredsednica Evropske komisije Dubravka Šuica.

Kaj je danes politika? Ali razlike v njenem razumevanju razžirajo EU?

Na vprašanje, kako se je Evropa znašla pri vprašanju preživetja in kaj pravzaprav v tem kontekstu pomeni politika, je Šuica dejala, da je politika “zaupanje”. “Demokracija ni statična, se razvija, zato moramo poslušati državljane, da imajo občutek, da imajo vpliv na politiko.”Heger je ocenil, da je politika “služenje”. 

Orban je dejal, da je zanj v praksi politika “služba, s katero politiki ljudem pomagajo, da se pripravijo na prihodnost”.  Vedeti moramo, kakšna bo prihodnost, katera orodja imamo in katerih še ne. 

Babiš pa je ocenil, da ljudje ne bi smeli vstopati v politiko za uresničevanje lastnih ciljev. Mora pa biti politik po njegovem mnenju tudi menedžer, ki lahko upravlja krizo. Okrcal je pristop neskončnih govorov in delovanja.

“Koordinirati je treba znati različne interese, saj se lahko le tako družba razvija,” pa je menil Janša. 

Sassoli pa je opozoril, da smo podedovali zgodovino velikega trpljenja, saj demokracija ni padla z neba: “Imamo dolžnost, da zaščitimo proces miru in demokracije ter demokratični sistem naredimo še učinkovitejši.” 

Plenković je opozoril, da je v času spleta za demokracijo tudi izziv razlikovati med realnostjo in fikcijo, medtem ko Micotakis meni, da so politiki ravno toliko voditelji kot menedžerji. “Sprejemati je treba tudi neprijetne odločitve,” je poudaril izkušeni grški politik. 

“Politika pomeni vizijo, ideje, izpolnitev ciljev,” pa je dejal Vučić, ki je ocenil, da je cilj sprejemanje pogumnih odločitev, ne pa laskanje ljudem in obračanje po javnomnenjskih anketah. Parolina pa je zaključil, da je politika služenje: “Politika je najvišja oblika služenja družbi.”

Kot je izpostavil moderator dogodka, politični analitik Marko Balažic, so odgovori udeležencev pokazali, da so si voditelji zelo podobni v razmišljanju o politiki, a povezavi vseeno ne gre, saj pomembo vlogo pogosto prevzame ego. 

Temeljna izziva: migracije in demografija

Prav tako imajo države zelo različne poglede na nekaterih temeljnih področjih. Micotakis se je obregnil ob Sassolijeve kritike, da države ne odpirajo meja afganistanskim beguncem. Dejal je, da so bile ob migrantski krizi narejene napake, ki jih nikakor ne želijo ponoviti. Prav tako so tokrat želeli tihotapcem ljudi sporočiti, da ne morejo več početi tistega, kar so počeli zadnja leta, in služiti s trpljenjem ljudi. 

Tudi Orban se je obregnil ob bruseljski pristop k migracijam, izpostavil pa je varnostne izzive, ki jih pomenijo migracije: “Če ne želite, da spor zaradi migracij razkolje EU, je nujno, da se migrantska politika vrne v roke držav članic.” 

Babiš je izpostavil, da imamo opravka z nezakonitimi migracijami, ki so šestmilijardna branža. Prav tako smo po njegovem prepričanju pozabili, da gre za varnost: “Kar se dogaja v Afganistanu, je neverjetno, sramotno.”

Kaj pa sledi na obrambnem področju? EU je bila vedno propagirana kot “mehka moč”– pa je to še dovolj? Janša se je zavzel za reševanje odprtih obrambnih vprašanj, medtem ko je Šuica spregovorila o vprašanju demografije v povezavi z migracijami. Dejala je, da Evropejci predstavljajo le nekaj odstotkov svetovnega gospodarstva: “Kako bomo potem vodilni na področjih?” Dejala je, da je pomembno, da govorimo o digitalizaciji, da pa potrebujemo debato o tem, kako ljudi privabiti v ruralna okolja in zagotoviti, da se bodo počutili vključene. Zavzela se je, da se uredi vprašanje širokopasovnega interneta, saj, kot je dejala,  danes ni pomembno, kje živiš, ampak kako si povezan. 

Orban je poudaril, da EU demografskih izzivov ne more reševati z migracijami, saj to spreminja družbo, kar pa na Madžarskem zavračajo. Se je pa zavzel za širitev, a izpostavil, da je v tem smislu zelo pomembna širitev na Srbijo. 

Rast je strmoglavila, strategije ni, glavnega voditelja tudi ne: je EU še privlačna za kandidatke?

Vučić je dejal, da je EU najboljši kraj na svetu v smislu kakovosti življenja, da pa je premalo storjeno za rast: “Pred 20 leti je EU predstavljala 20 odstotkov BDP, danes je to 10 odstotkov in se še manjša. Kaj bomo storili? Bo zelena strategija dovolj? Mislim, da ne. Smo zaščiteni proti Kitajski? Odgovora na to nisem slišal. Angela Merkel odhaja. Ne bomo imeli več močnega nemškega kanclerja, kar je dejstvo, ne glede na to, kdo bo zmagal. Kdo bo torej ukrepal, ko bo treba?”  “Vsi, ne, samo Srbija, ki čakamo pristop, smo bili nekoč glede tega zelo entuziastični, zdaj pa nismo več. Našli smo svoje vire rasti in še naprej se bomo trudili. Ustvarili smo svoje mehanizme,” je še dejal Vučić in s tem nakazal, da je interesa za pristop vse manj. “Hočemo videti, kaj bo naša prihodnost. Severna Makedonija je celo spremenila ime, pa ni dobila nič v zameno,” je bil jasen Vučić. 

Babiš pa je izpostavil, da je nujno razširiti schengensko območje, ki mora postati delujoče, kajti kar zadeva obrambo, že dolgo deluje samo “Orbanova meja”: “Povejmo že enkrat, ali bomo vzeli Zahodni Balkan.” Obregnil se je ob evropsko obvladovanje migracij, saj bo po njegovem prepričanju EU spet plačala turškemu voditelju Erdoganu, namesto da bi se osredotočila na schengensko mejo.

Parolin pa je EU opozoril, da se mora z migracijami soočiti kot skupnost. Opozoril je na pomen solidarnosti in integracije, ko gre za vprašanje migracij. “Ko gre za demografijo, pa bi morala EU čim prej bolj podpreti družine.”

Na vprašanje, ali je v zraku preveč negativnosti, pa je Plenković dejal, da današnja debata učinkovito odseva stanje v EU, v kateri je veliko različnih mnenj in zavezništev: “So države, ki želijo dialog s Turčijo in Rusijo, ki želijo širitev, in druge, ki tega ne želijo.” “Ko gre za prihodnost EU, mislim, da bomo šele z leti ugotovili, koliko smo izgubili z brexitom. Poleg tega preveč debatiramo o zelenem in digitalnem. In čeprav si želim, da bi bili danes člani schengna, to ni več schengen, v katerega smo želeli, zmasakrirali smo ga s pravili o migracijah in covidu,” je še dejal hrvaški politik. 

“Težava je, da je EU reaktivna, ne proaktivna. Mislim, da bi morali znova oceniti, ali se še strinjamo o naših vrednotah, saj ti vrednote dajo smer. Govorimo, da rešujemo težave. To terja hitre odločitve in ima različne nivoje, težava pa je, ker nam manjka strategija,” pa je strnil Heger. Zavzel se je za boljše iskanje kompromisov. 

Sassoli: Kar je povedal Vučić, bi nas moralo skrbeti. Parolin: Prihodnost je odvisna od identitete

In kako sogovorniki vidijo prihodnost EU? “90 odstotkov debat v ustanovah je posvečenih temu, kako kakšno članico izključiti, ne kako se širiti, kar je napačno sporočilo,” je dejal Janša, ki želi prehod k strategiji. 

Michel je dejal, da je prepričan, da se ta politična generacija sooča s hudimi izzivi. “Veliko sprememb se dogaja, zato se moramo okrepiti na geopolitični ravni, na kateri moramo biti tudi bolj operativni. Potrebujemo več sodelovanja. Seveda bodo mnenja različna, ampak moramo imeti politično voljo in pogum, da stopimo naprej v isto smer.”

Sassoli je dejal, da ga skrbi, kar je povedal Vučić: “Mislim, da bi nas to moralo vse skrbeti. To, da je država, ki je želela v EU, tako razočarana, je velika škoda. Mislim, da lahko s pragmatizmom uredimo širitveni proces, da države ne bodo desetletja čakale sprememb, ki jih potem ni.” Opozoril je tudi, da lahko nenadzorovane migracije in slabo varovane meje vodijo v katastrofo. 

“Gre za vprašanje volje, potem nam lahko uspe,” je ocenil Heger. Orban pa je ocenil, da se mora EU vprašati, kako bo obstala skupaj, da pa za to ne bodo dovolj vrednote, ampak je nujna gospodarska rast. Opozoril je tudi, da bi morala Evropa vzeti na znanje preteklost, saj nekatere države že imajo izkušnjo z muslimani. 

Babiš se je zavzel za prehod od “mehke moči” k močni EU. “Brez ‘trde moči’ v tako povezanem svetu nimate moči,” pa se je strinjal Plenković. 

“Če je kdo, ki ne pozna EU, poslušal to debato, potem meni, da se ne moremo o ničemer dogovoriti. Ampak vseeno nam je zadnje leto uspelo veliko. Ko smo stopili malo nazaj, smo stopili velik korak v prihodnost,” pa je ocenil Micotakis. 

Vučić, ki je s svojimi izjavami najbolj pogrel forum, pa je za konec dejal, da verjame, da lahko le združena Evropa odgovori na prihajajoče krize in da meni, da bi morali vsi biti njen del. “Vemo, kaj moramo spremeniti, ampak razumite, da potrebujemo drug drugega. Srbi in Hrvati se ne moremo strinjati o ničemer, ko gre za preteklost, ampak brez sodelovanja ne moremo naprej, zato verjamem v pragmatičen pristop.”

Parolin pa je dejal, da je prihodnost odvisna od tega, ali bo EU sposobna obnoviti identiteto. “Veliko osnovnih vrednot je bilo krščanskih in pomembno je, da se tega zavedamo in da se ohranja odprt dialog s Cerkvijo. Mislim pa, da ima EU svetlo prihodnost.”

Panel nekdanjih voditeljevFOTO: Youtube

Nekdanji voditelji: Glavna lekcija afganistanske polomije je, da demokracijo lahko podpiramo in ne vsiljujemo

Sledila je razprava nekdanjih voditeljev pod taktirko Dimitrija Rupla. Med razpravljavci so bili vplivni vodja zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta Elmar Brok, nekdanji slovenski premier Alojz Peterle, nekdanji slovaški premier Mikulaš Dzurinda, nekdanji češki premier Mirek Topolanek in nekdanji predsednik avstrijskega parlamenta Andreas Khol. Prek video povezave pa nekdanja španska zunanja ministrica Ana Palacio ter priznani politolog Jacques Rupnik.

Panel se je najprej dotaknil vprašanja Afganistana, predvsem v smislu, kako sodelovati s talibansko oblastjo in kaj storiti z migranti. Ocenil je, da je glavna lekcija “afganistanske polomije”, da je demokracijo mogoče podpirati, ne pa vsiljevati, kar je bila že lekcija Iraka. “Liberalno demokracijo moramo najprej utrditi doma,” je dejal. 

Khol je poudaril, da je preteklost tudi prihodnost. Dejal je, da so bili dogodki v Sloveniji in Jugoslaviji pred leti odraz notranjega vzgiba, da ni čutil, da bi šlo za zunanji vpliv. Opozoril je na geopolitične premike. “So pa bili v mojem spominu Američani vedno prijatelji demokracije, partnerji, zdaj pa je to uničeno. Vloga Amerike se izteka, demokracija po svetu ni na poti do zmage, ampak bije tekmo s totalitarnimi režimi. Včasih imamo občutek, da avtoritarni režimi, kot je kitajski, naredijo celo več napredka kot nekatere propadajoče demokracije. V tem smislu sem precej pesimističen. Saj bo imel ta poraz velik vpliv na prihodnost ZDA in Nata. Mislim, da bo Evropa zdaj še bolj osamljena. Poleg tega se bo morala sama boriti za svoje liberalne vrednote.”

“Američani so bili pomembni, da ni zmagal nacionalsocializem in da kasneje ni zmagal sovjetski komunizem. Še naprej jih potrebujemo, ampak stvari so se spremenile. Glavni poraz Afganistana ni umik, ampak da je bila to enostranska odločitev, da je bil cilj slabo opredeljen, izvedba slaba,” pa je ocenil Brock. Prav tako pa je zdaj postavljena pod vprašaj kredibilnost ZDA napram Kitajski in Rusiji. “Vidimo, da se nekatere države že odmikajo k Rusiji in iščejo varnost, ker je Zahod postal nekredibilen. Da ne omenjamo Kitajske.” Rešitev za EU v tem smislu vidi v strateški avtonomiji, ki EU ne bi povsem odmaknila od EU, a bi ji dala večjo kredibilnost. “ZDA ne sprejemajo beguncev iz Iraka, Afganistana in Libije, EU jih sprejema,” je opozoril. Izpostavil je tudi, da bo treba na novo postaviti obrambo: “Samo “mehka moč” ne bo dovolj. Ampak se ne moremo niti dogovoriti na ravni Nemčije in Francije, kakšen bo tank in katera tovarna ga bo naredila.” 

Se EU krči ali širi? “Brexit se je zgodil na podlagi lažnih novic, ampak je dejstvo. Mislim, da je EU streznil v tem smislu, da se ne govori več o izstopu Francije. Opozoril je, da danes odgovornost za Evropo prevzema generacija, ki se ne spominja razdeljenosti in to je lahko težava. “Danes so vsi govorniki omenili vrednote. Ampak čeprav vsi uporabljamo iste besede, jih različno razumemo in dvomim, da lahko storimo veliko, dokler si skupnih vrednot ne bomo isto razlagali.” Dejal je, da si ne predstavlja močne EU brez močnega “Bruslja”. “Toda širitev danes postaja slogan, ne čutim strateškega mišljenja,” je opozoril Peterle, ki je bil dolga leta tudi evropski poslanec in je sodeloval v pobudah za prihodnost Evrope. Opozoril je, da je morda škoda, da se je “skupnost” preimenovala v povezavo, saj slednje bolj poudarja ekonomske koristi in manj vrednote. “Ustanovni očetje so poudarjali skupno delo in človekovo dostojanstvo. V današnjem digitalnem in političnem ozračju moramo ponovno razmisliti, kaj to pomeni. Tako kot se moramo spet vprašati, kaj hočemo doseči. Ni dovolj, da želimo biti ambiciozni. Ne moremo različno razumeti vladavine prava, identitete … O marsičem moramo razmisliti, preden se bomo lahko o čemer koli sporazumeli.”

Dzurinda je pozval k enotnosti. “Emancipirati se moramo, ko gre za odnos z ZDA. Sem pristaš tega zavezništva, ampak moramo biti realni. Sposobni moramo biti poslati svoje enote tja, kjer je to potrebno. Želel bi, da so politiki iskreni.”

Topolánek pa je EU opozoril, da bi morala kdaj pogledati v ogledalo in preveriti, kdo vse še sledi, pri čemer je mislil na razlike, ki pretresajo povezavo. “Ljudje vse manj zaupajo politiki elit, ki so odmaknjene od realnosti,” je dodal. “Vidimo, da narašča sovraštvo, strah pred neznanim, kar pomeni vzpon radikalnih idej. Pred tem si ne smemo zatiskati oči in tega reševati tako, da zatiramo svobodo govora. To ni boj med dobrimi in slabimi,” je poudaril. 

Peterle pa je opozoril tudi na pomen projekta “zdravstvene unije”, katerega potrebo je še bolj izpostavila pandemija covida-19. Brock je sicer ocenil, da je premalo energije, entuziazma: “EU mora postati učinkovita, sicer je konec.”

Rupnik pa je nasprotnike širitve okrcal, da nikoli ne izpostavijo cene neširitve, saj bodo ta prostor zasedle Kitajska, Rusija, muslimanske države … Dejal je, da je težava širitve ta, da je to nepriljubljena tema. Je pa po njegovem EU neprimerno primerjati s Sovjetsko zvezo, saj je EU mogoče zapustiti. Khol pa je menil, da bi bilo treba imeti za te države več posluha in bolje razumeti njihove izkušnje in argumente. 

Dzurinda pa je dejal, da še vedno meni, da je Evropa svobodna: “Ko smo izvoljeni, želimo biti izvoljeni še enkrat in nekateri gredo čez mejo. Na Poljskem in na Madžarskem so prestopili mejo. A tudi drugi pol jo je. Vprašanja, vezana na nacionalno identiteto, bi morala ostati v nacionalni domeni. Zadnjič je nekdo zapisal progresivni smo podcenjevali konservativnega duha v številnih. Liberalizem so začeli enačiti s progresivnim. Ponovno moramo vzpostaviti ravnotežje med progresivnim in konservativnim.” 

Palaciova pa je izpostavila, da se mora EU nehati skrivati za argumenti, da je potrebna sprememba pogodb, če želimo spremembe. Dejala je, da je znotraj aktualnih pogodb več kot dovolj manevrskega prostora. 

Protestna akcija na BleduFOTO: Janez Zalaznik

Protestniška skupščina: Stop fašizmu in neonacizmu, za vladavino prava

Na Bledu je bila danes tudi protestniška skupščina, od koder so sporočili, da so izrazili jasno sporočilo slovenskim in evropskim voditeljem: stop fašizmu in neonacizmu, za vladavino prava.

“Na Blejskem otoku smo razvili antifašistično in antijanšistično zastavo, s katero jasno sporočamo, da ne pristajamo na zlorabo oblasti, ki jo udejanja Janez Janša in njegova vlada. Ob tem smo hkrati pozvali evropske voditelje in pristojne evropske institucije, da zaščitijo vladavino prava v Sloveniji, prav tako pa obveščamo, da bo v petek ob 19h na Trgu republike potekal vseslovenski shod proti fašizmu in nacizmu,” so zapisali.

“Ob več kot 1,5-letnem delovanje Janeza Janše je čas, da se odkrito poimenuje takšno delovanje in se ga brutalno iskreno poimenuje z oznakami, ki si jih zasluži. Vlada Janeza Janše odkrito podpira fašizem in neonacizem. Ne le, da ga podpira, celo poslužuje se teh metod pri lastnem delovanju,” so sporočili in izrazili zahteve: 

– Zahtevamo razjasnitev povezav med SDS in neonacističnimi organizacijami in posamezniki, med drugim tudi med t. i. “Rumenimi jopiči” in “Društvom za promocijo tradicionalnih vrednot”.

– Zahtevamo, da se “Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot” nemudoma odvzame status društva v javnem interesu! 

–  Zahtevamo, da se sproži vse ustrezne postopke na ministrstvu za kulturo in da se do omenjene situacije opredelijo vse politične stranke. 

Po njihovem je bila današnja protestna akcija na Blejskem otoku namenjena razkrivanju pravega delovanja strahovlade Janeza Janše: “Absurdno je, da Janša na Blejskem strateškem forumu govori o spoštovanju človekovih pravic, demokraciji in temeljnih svoboščinah, iskanju soglasja in spoštovanju, ko pa je dandanes on sam glavni avtoritarni voditelj, ki odreka ključne pravice.”

Obregnili so se tudi ob povabljene, saj iz tega po njihovem jasno izhaja, da  se slovenska vladna politika preusmerja na sodelovanje v Višegrajski skupini, kjer totalitarni pristopi spodkopavajo demokratične pristope in evropske vrednote.  

Razprava o širitviFOTO: You Tube

Širitev: da, ne – kako?

Med pomembnejšimi popoldanskimi dogodki je bila razprava o širitvi EU in Zahodnem Balkanu, kar je tudi ena od prioritet slovenskega predsedovanja. Razprava naj bi bila tudi uvod v vrh EU-Zahodni Balkan, ki ga bo Slovenija gostila v začetku oktobra. Uvodni nagovor je pripravil slovenski predsednik Borut Pahor, ki je poudaril, da je širitev strateško vprašanje in mora biti izvedena čim prej.

Podrobnosti te razprave najdete tukaj: 

BSF 2021: Kaj sledi

Pomembna bo tudi slavnostna večerja, na kateri bo zbrane goste nagovorila voditeljica beloruske opozicije Svetlana Tihanovska.

BSF se bo nadaljeval še jutri, ko bodo zbrani nadaljevali razprave o prihodnosti Evrope, pa tudi o podnebnih spremembah in posledicah za gospodarstvo, transatlantskih odnosih in aktualnih globalnih vprašanjih, ki bremenijo mednarodne odnose.

Vučić nad EU: Včasih je bilo veliko entuziazma. Protestniki izrazili zahteve
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here