S pozivom k udeležbi na referendumu in glasovanju proti tudi Levica

Potem ko se je v četrtek zaključilo predčasno glasovanje na referendumu o noveli zakona o vodah, ki se ga je udeležilo rekordno veliko število volilcev, je koordinator Levice Luka Mesec danes ocenil, da se bo referendum odločil v nedeljo. Zato je državljanke in državljane pozval, da se udeležijo referenduma in da obkrožijo proti.

Rekordno število volilcev na predčasnem glasovanju – udeležilo se ga je 84.196 volivcev oz. 4,96 odstotka vseh volilnih upravičencev – je po Meščevem mnenju spodbuden znak za nedeljo.

“V taboru proti potrebujemo 340.000 glasov, če želimo zakon o vodi preprečiti in z njim škodljive posledice, ki jih bo imel na dolgi rok na življenje v tej državi,” je v izjavi za medije v Ljubljani dejal Mesec.

Proti noveli je bilo podanih veliko argumentov, obnovil pa je tri ključne. Ker so obrečna in obalna območja tista, ki vodo čistijo, so kot ledvica vodnih sistemov, in če jih odstranimo, se bo voda enostavno začela zastrupljati.

Če se omogoči pozidavo obalnih in obrečnih pasov, se bodo območja, ki so bila zdaj vsem dostopna, začelo privatizirati in ograjevati.

“Tretjič pa zato, ker mislim, da želimo vsi, ne glede na politično barvo v Sloveniji, živeti v družbi, kjer bo voda ostala skupno dobro in kjer bomo še naprej lahko pili čisto pitno vodo iz pipe. Zato vas pozivam, da se v nedeljo referenduma udeležite in da glasujete proti zakonu, ki gre proti vsem tem trem temeljim vrednotam,” je povedal.

Mesec je kampanjo ocenil kot zelo dobro. Po njegovem mnenju so na strani tabora proti priča nekakšnemu demokratičnemu prebujanju; ne samo politično aktivni državljani, ampak vsi so se začeli zanimati za temo, številni ljudje iz kulture, civilne družbe, običajni državljani se oglašajo. In to je treba po njegovem mnenju samo pozdraviti.

Tudi v SAB s pozivom državljanom k udeležbi na nedeljskem referendumu

Tudi v stranki SAB so danes pozvali državljane, da se udeležijo nedeljskega referenduma o noveli zakona o vodah in h glasovanju proti. Novela zakona rahlja zaščito in omogoča poseganja v priobalni in obalni pas, je poudaril Jernej Pavlič in pojasnil, da je proti zakonu večina strokovnjakov.

“Zaključujemo referendumsko kampanjo, v kateri smo se v stranki SAB z geslom Branimo vodo udejstvovali predvsem zato, ker je za stranko SAB voda izrednega pomena,” je v izjavi za medije v Ljubljani pojasnil Pavlič in pozval državljane, da se udeležijo referenduma in da glasujejo proti.

Zakon rahlja zaščito pitne vode, večina strokovnjakov je proti temu zakonu, je poudaril, ob tem pa naštel ključne – fakulteto za gradbeništvo, Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, strokovnjaka za vodo Mihaela Tomana in slovensko društvo za zaščito vodo. Tudi s strani civilne družbe zbrani podpisi za razpis referenduma nakazujejo na to, da je novela zakona škodljiva in da jo je treba na referendumu zavrniti.

37. člen novele zakona o vodi rahlja zaščito in omogoča poseganja v priobalni in obalni pas in s tem gradnjo enostavnih in javnih objektov, ki pa ni nujno, da so v javni lasti, temveč lahko tudi v zasebni lasti.

Pozidana priobalna zemljišča škodujejo tako poplavnemu območju kot čisti pitni vodi, struge čistijo in filtrirajo vodo, ki potem napajajo podzemne vode, iz katerih pijemo vodo, je navedel Pavlič.

Ker je 90 odstotkov pitne vode iz podtalnice, je ključno, da se zaščiti vse vire, ki lahko vplivajo na kakovost podtalnice, je dejala Maša Kociper. “Le tako bomo dosegli, da bomo lahko po celi Sloveniji še naprej, tudi v glavnem mestu, odprli pipo in iz pipe pili čisto pitno vodo,” je dodala.

Da je treba zaščiti vse vodne vire in pitno vodo, je poudaril tudi Marko Bandelli. Vojko Starović pa je medtem opozoril, da nekateri že rišejo, kje bodo zidali.

Tudi v SD pozvali k udeležbi na referendumu in glasovanju proti

Tudi v SD so danes državljanke in državljane pozvali k udeležbi na nedeljskem referendumu o noveli zakona o vodah in da glasujejo proti. Kot so poudarili, je glas proti glas za vodo in glas za svobodo, ob tem pa pozvali, da se vladi pokaže rdeč karton.

“Otežili so glasovanje iz tujine, onemogočili so glasovanje prebivalcev domov za starejše, skrili so nam volišča in predsednik vlade namiguje na nelegalen referendum,” je v izjavi za medije poudaril Matjaž Nemec in izpostavil rekordno udeležbo na predčasnem glasovanju. Tega se je namreč udeležilo 84.196 volivcev oz. 4,96 odstotka vseh volilnih upravičencev.

“Sporočilo je jasno. Glas proti je glas za vodo in glas za svobodo. Zato vladi in njenemu predsedniku pokažimo rdeči karton in pojdimo v nedeljo na volitve in oddajmo teh 340.000 glasov, potrebnih za to, da zakon pade,” je še dejal Nemec.

Kot je dejala Neva Grašič, je SD skupaj z Zelenim forumom in Mladim forumom glas Brez vode ni svobode ponesla po številnih mestih po Sloveniji. “Verjamemo, da je ta referendumska kampanja, ta boj za ohranitev vode kot javnega dobrega, res postalo gibanje. Gibanje, ki je povezalo celotno skupnost, ki je poenotilo strokovno javnost, okoljevarstvene in civilnodružbeno organizacije, tudi opozicijske politične stranke, vključno s SD, in aktiviralo neko mlado moč,” je poudarila.

Ta referendumska kampanja je drugačna. “Mi smo del tega in želimo biti del tega, ker verjamemo, da je naša moč v ljudeh, v teh skupnostnih akcijah,” je dejala Grašičeva in dodala: “To je naš zadnji poziv. Pridite zraven in v nedeljo glasujte proti škodljivemu zakonu o vodah”.

Predsednik Zelenega foruma SD Grega Goričar je ob tem dodal: “Poslušat argumente vlade, da črtajo neke stvari iz 14. člena, hkrati pa razrahljati 37. člen, ki bo dopuščal pozidave in ostale posege, je skrajno smešno in nevredno prenašati to na ljudi.”

Vizjak: Koliko so bili naši argumenti slišani, bo pokazala nedelja

Nameni okoljskega ministrstva glede novele zakona o vodah so “okolju prijazni”, novela ima veliko varovalk, da se ne bi gradilo objektov, ki bi kakorkoli ogrožali vodo, je danes ob obisku Loškega Potoka dejal resorni minister Andrej Vizjak. Koliko so bili njihovi argumenti slišani, bo pokazala nedelja, je dodal.

“Poslanstvo ministrstva in mene osebno je varovanje vodnih virov in zagotavljanje pravice do pitne vode,” je ob obisku Občine Loški Potok na novinarsko vprašanje glede nedeljskega referenduma o noveli zakona o vodah dejal Vizjak.

Ponovil je stališče, da novela omejuje poseganje na priobalna zemljišča ter pomembno nadgrajuje sredstva za poplavno varnost. V noveli je “ogromno” varovalk in ni mogoče dobiti soglasja za posege na priobalna zemljišča za noben objekt, če bi to poslabševalo stanje voda, bilo v nasprotju s cilji upravljanja voda ali povečalo poplavno ali erozijsko ogroženost, je poudaril.

“Ministrstvo nikoli ne bo dopustilo, da se na priobalnem zemljišču ali kateremkoli drugem zemljišču, recimo na vodovarstvenem območju, gradili objekti, ki predstavljajo grožnjo onesnaženju podtalnice in vodnih virov,” je podčrtal.

“Koliko so bili naši argumenti slišani, bo pokazala nedelja,” je dejal, o navedbah nekaterih, da bo v nedeljo šlo za glasovanje o podpori vladi, pa dodal, da to govorijo predstavniki nekaterih političnih strank, ki vodijo kampanjo proti noveli, in da ga “žalosti, da se je vrednota pravice do pitne vode zlorabila na tak način”.

“Voda je prepomembna, da bi se z njo igrali v političnem peskovniku,” je dodal.

Po oceni Počivalška novela zakona o vodah ščiti vode in javni interes

Novela zakona o vodah ščiti vode in ščiti javni interes, je danes ob robu novinarskega dogodka v Ljubljani ocenil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. “Globoko sem prepričan, da je referendum nepotreben,” je dejal in referendumsko kampanjo ocenil kot zavajajočo.

“Kdo ima interes, da popularizira vprašanje za in proti, vemo vsi. Verjamem, da se bodo ljudje znali odločiti, vsi pa bomo morali spoštovati rezultat referenduma,” je v odgovoru na novinarsko vprašanje ob robu predstavitve prioritet ministrstva v času predsedovanja Slovenije EU dejal Počivalšek, sicer podpredsednik vlade in predsednik SMC, ki nastopa v vlogi organizatorja referendumske kampanje.

V Gibanju za pitno vodo znova opozorili na ovire pri referendumskem glasovanju

Predstavniki Gibanja za pitno vodo so znova opozorili na ovire, s katerimi se volivci srečujejo pri glasovanju na referendumu o noveli zakona o vodah. Nekaterim so napačno sporočili naslove volišč, tisti, ki so se znašli v karanteni zaradi covida-19, pa ne vedo, ali lahko oddajo svoj glas. Med njimi je več sto mladih, ki so se vrnili iz Španije.

Vloga za glasovanje zunaj kraja stalnega prebivališča na spletni strani eUprava ni bila dostopna tudi na zadnji dan, ko jo je bilo mogoče oddati. Na nekaterih voliščih so se na predčasnem glasovanju vile dolge vrste, v Ljubljani so volišča za predčasno glasovanje združili na enem mestu, v Mariboru pa jih razpršili po mestu, pri čemer mnogi volivci niso vedeli, kje sploh lahko oddajo glas, so na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudarili v Inštitutu 8. marec, članu Gibanja za pitno vodo in organizatorju referendumske kampanje.

V Lendavi so volivci prejeli različne informacije o lokaciji volišča, v Trnovem v Ljubljani pa naj bi bilo volišče v šoli, ki pa je v fazi obnove. “Bojimo se, kaj se bo dogajalo v nedeljo, bojimo se, da bo ljudem oteženo glasovanje, smo pa v situaciji, v kateri vsak glas šteje,” je izpostavila direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač. Opozorila je zlasti na starejše in gibalno ovirane volivce, ki v vročini še težje iščejo pravo volišče, v kolikor informacije niso jasne ali so volišča na drugih lokacijah, kot so vajeni.

Nejasna je tudi situacija volivcev, ki so se te dni vrnili s počitnic, pa jim je bila ob vstopu v državo odrejena karantena, je dejala Marja Kodre. Med njimi je več sto dijakov, ki so se vrnili iz maturantskega izleta v Španiji. Uradnih informacij v zvezi s tem, ali bodo lahko glasovali, Državna volilna komisija po njenih besedah ni podala, več informacij naj bi bilo znanih v soboto.

Mark Užmah je spomnil, da tudi iz tujine – med drugim iz Belgije, Nemčije, Luksemburga, Argentine in Avstralije – inštitut obveščajo, da do danes še niso prejeli glasovnice za oddajo glasu na referendumu, čeprav so se prijavili na glasovanje iz tujine po pošti. Mojca Lukan pa je spomnila na situacijo v domovih za starejše, ki jim je ministrstvo za delo navodila za prijavo za glasovanje po pošti poslalo zgolj 12 ur pred potekom roka za tako prijavo.

Kaj konkretno trdijo zagovorniki in nasprotniki?

Zagovorniki skupaj z ministrom za okolje in prostor Andrejem Vizjakom poudarjajo, da se z novelo Zakona o vodah oži nabor objektov, ki jih bo mogoče graditi na priobalnih zemljiščih. Doslej je bilo namreč mogoče z vladno uredbo zožiti priobalni pas in graditi vse vrste objektov, odslej pa bodo lahko tam zrasli le še objekti v javni rabi in enostavni objekti.

Nasprotniki zagotavljajo, da novela možnost gradnje širi. Ob priobalnih pasovih zajema tudi vodna zemljišča, med izjeme, ki jih je kljub splošni prepovedi mogoče graditi na teh zemljiščih, pa vnaša dve novi – objekte v javni rabi in enostavne objekte. Iz zakona je medtem izpadel eden od pogojev za poseganje na priobalna zemljišča, in sicer je bilo mogoče priobalni pas ožiti le na obstoječih stavbnih zemljiščih znotraj naselij. Po novem bo mogoče gradbene parcele vzpostaviti tudi ob vodah v nedotaknjeni naravi, trdijo. Vsaka gradnja ob vodi zmanjšuje poplavno varnost in lahko ogroža pitno vodo, svarijo nasprotniki. Opozarjajo tudi, da se odločanje o dopustnosti gradnje prenaša z najvišje, vladne ravni na raven uradnikov na direkciji za vode, kar povečuje tveganje za korupcijo in pritiske.

Vizjak je med drugim v kampanji pozival k zaupanju strokovnjakom na direkciji za vode. Poudarjal je tudi varovalke v zakonu, ki naj bi zagotovile, da na priobalnih in vodnih zemljiščih ne bo zgrajen noben objekt, ki bi zmanjševal poplavno varnost ali stanje voda. Novela zakona prinaša tudi možnost, da se dodatna sredstva za redno vzdrževanje vodotokov zagotovijo iz sklada za vode. Skoraj identično rešitev je sicer za letošnje leto že zagotovil zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19, ki so ga poslanci potrdili v sredo. Nasprotniki novele, ki jim je prikimal tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, so obenem prepričani, da je bil postopek sprejemanja novele neskladen s slovensko in mednarodno zakonodajo, saj javnosti ni bilo omogočeno ustrezno sodelovanje pri oblikovanju zakonskih rešitev.

Za referendum se sicer kaže veliko zanimanje. Končni podatki OVK kažejo, da je od torka do četrtka svoj glas na referendumu predčasno oddalo 84.196 volivcev oziroma 4,96 odstotka vseh volilnih upravičencev. Prvi dan je glasovalo 24.707 ljudi, v sredo še nekoliko več, 30.113, včeraj pa 29.376. 

Zaključne besede pred volilnim molkom: ‘Vse nas je povezala voda’
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here