Znanstveniki so razkrili, da se je v začetku lanskega leta v Afriki zgodil podvodni plaz, ki je trajal kar dva dni, na dnu Atlantskega oceana pa se je raztezal več kot kilometer daleč. Plaz bi zlahka ostal neopažen, če ne bi ob drsenju pretrgal dveh podvodnih telekomunikacijskih kablov. Po teh kablih poteka več kot 99 odstotkov vsega podatkovnega prometa med celinami, vključno z dnevnimi nakazili v vrednosti več milijard dolarjev.

Podvodni plaz ali – pravilneje – motni tok se je sicer sprožil že 14. januarja lani, vendar pa o tem poročajo šele zdaj, ker so znanstveniki potrebovali čas, da so obnovili senzorje in v celoti analizirali podatke. Plaz na dnu Atlantskega oceana, v globokem kanjonu, ki vodi stran od reke Kongo, je trajal kar dva dni, znanstveniki pa ocenjujejo, da je usedlin, mešanice peska in blata, ki je med plazom zdrsela v globino, za kubični kilometer, poročaBBC.

Nenavadnega dogodka ne bi zabeležil, če ne bi ob usedline ob drsenju pretrgale dveh podmorskih telekomunikacijskih kablov, kar je upočasnilo internetni in drugi podatkovni promet med Nigerijo in Južno Afriko. “Imeli smo vrsto oceanografskih sidrišč, ki jih je plaz prizadel in jih izruval iz morskega dna. Ob tem so nam ti privezi poslali elektronsko sporočilo,”je dejal profesor Peter Tallingz Univerze Durham v Veliki Britaniji.

Za ogled vsebine z družbenih omrežij omogoči piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

“Ta stvar je postopoma postajala vse hitrejša in hitrejša, saj med drsenjem erodira morsko dno in pobira pesek in blato, zaradi česar je pretok večji in še hitrejši. Torej le gradi in gradi in gradi,”je razložil.

Da se je sprožil tako izjemen plaz usedlin, sta se morala združiti dva dejavnika, pravi ekipa znanstvenikov, ki analizira ta nenavadni dogodek. Prvi dejavnik so bile izjemno velike poplave vzdolž reke Kongo konec decembra 2019, ki so v ustje podvodnega kanjona prinesle velike količine peska in blata. Januarja pa so sledile nenavadno močne pomladne plime.“Menimo, da se je motni tok sprožil, ko je bila gladina vode nizka,” je povedal profesorDan Parsons z Univerze Hull.

Po podmorskih kablih poteka več kot 99 odstotkov vsega podatkovnega prometa med celinami

Kasnejše analize so pokazale, da je tok v zgornjem delu kanjona sprva potoval s hitrostjo 5,2 metra na sekundo, nato pa je do konca kanala neprekinjeno pospeševal do osem metrov na sekundo. Profesor Talling in sodelavci so dogodek podrobno opisali v beli knjigi, ki je namenjena zlasti mednarodnemu podmorskemu kabelskemu sektorju.

Ni mogoče z gotovostjo napovedati, kdaj se bo sprožil škodljivi podvodni plaz, a poznavanje pogojev, ki sprožijo izpad usedlin, bi lahko vplivalo na globalno pozicioniranje ladij za popravilo kablov. Ob pojavu novih poplav ob reki Kongo, kakršne so bile decembra 2019, bi bilo pametno, da bi v bližini ostalo pripravljeno plovilo, ki bi lahko kable popravilo.

Ladja, ki polaga podmorske telekomunikacijske kableFOTO: Shutterstock

Študija v Kongu je prva, ki je dokumentirala ta neenakomerni učinek erozije in odlaganja. “To so nove informacije za kabelsko industrijo, ki se uporabljajo za oblikovanje novih poti v tem in v drugih kanjonih. Tako bi se recimo izognili območjem, na katerih je najverjetnejša močna erozija, saj bo zaradi nje kabel občutljivejši za poškodbe,” je pojasnil morski geoznanstvenik iz britanskega nacionalnega oceanografskega centra in svetovalec Mednarodnemu odboru za zaščito kablov Mike Clare.

Težko je preceniti pomen svetovnega podmorskega kabelskega omrežja. Po teh povezavah potuje več kot 99 odstotkov vsega podatkovnega prometa med celinami, vključno z dnevnimi nakazili v vrednosti več milijard dolarjev.

Znanstveniki razkrili podrobnosti o podvodnem plazu, ki je trajal dva dni
Source:
Source 1

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here